Goriška Mohorjeva družba je izdala knjigo Vlada Klemšeta Med Biršo, Vrbačno in Prevalo o toponomastiki v Goriških brdih in pesniško zbirko Srečke Černe Artač.

Publicist Vlado Klemše v knjigi s področja toponomastike v Goriških brdih Med Biršo, Vrbačno in Prevalo natančno opisuje prostor, ki ga že vrsto let raziskuje. Gre za naselja in zaselke v območju Gornjega in Dolnjega Cerovega, ki so zdaj v Sloveniji, ter tistega dela Števerjana, na italijanski strani meje, ki geografsko gravitira proti dolini Vrbačne.

Omenjene tri skupnosti so dolga stoletja delile skupno usodo tako na političnoupravnem področju kot na cerkvenem. Kar dolgo obdobje so sestavljale tudi skupno upravno občino, zato se tudi v knjigi skupaj obravnavajo.

V terenski raziskavi je sodelovalo nad trideset oseb

Vlado Klemše, ki je že leta 2015 izdal sorodno knjigo z naslovom Na medanskem griču o ledinskih imenih Medane, nekdaj najbolj zahodne slovenske občine v Brdih, je tudi za to novo knjigo glavnino imen in drugih podatkov izluščil iz arhivskih virov, predvsem katastrskih listin, s topografskih kart iz novejšega obdobja in iz številnih drugih virov.

V sodelovanju s krajani je izvedel terensko raziskavo, pri kateri je sodelovalo več kot trideset ljudi.

Ledinska, hišna, vodna in gorska imena

Obsežno gradivo je v knjigi objavljeno v več sklopih. Začetna poglavja prinašajo obilico podatkov o prebivalstvu, političnoupravni porazdelitvi, zlasti z ozirom na zadnje ljudsko štetje v Avstro-Ogrski, ter strokovno študijo o cerovskem govoru.

V slovarsko urejenem delu so objavljena ledinska, hišna, vodna in gorska imena, tista aktualna in še zmeraj v rabi, kakor tudi imena, ki so navedena samo v arhivskih virih.

Dopolnilo zgodovinskemu pregledu predstavlja toponomastična karta v merilu 1:7500, na kateri je zabeleženih 380 imen. Izdelal jo je Matjaž Klemše, zajema pa širše območje, kajti, kot pravi avtor, nobenega kraja, nobene skupnosti ni mogoče obravnavati ločeno od drugih.

Knjiga je opremljena z 60 fotografijami

Knjiga je opremljena s približno 60 fotografijami, ki jih je poleg avtorja večino posnel fotograf Silvan Pittoli. Arhivske fotografije so posredovali krajani in Branko Morenčič.

Knjiga je izšla s podporo Občine Brda in Občine Števerjan, nastajala pa je pod mentorstvom dr. Danile Zuljan Kumar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica, ki je tudi avtorica prispevka o cerovskem govoru in urednica knjige.

Pesniška zbirka Srečke Černe Artač

Pri Goriški Mohorjevi družbi so izdali novo pesniško zbirko Srečke Černe Artač Drobtinice življena. Njena avtorica je Srečka Černe Artač, kulturna delavka in učiteljica v pokoju, ki je svoje pesniško ustvarjanje znala oplemenititi s čutom za lepoto jezika in slovenske pisane besede.

Kot beremo v uvodnem sestavku Nasititi se s kruhom poezije izpod peresa avtoričine hčerke in literarne ustvarjalke Majde Artač Sturman, ki je pesniško zbirko tudi uredila, predstavljajo te pesmi drobtinice življenjskih opažanj in modrosti, ki jih je avtorica dolga leta hranila v lepo izpisanih zvezkih.

Naslov, ki si ga je zamislila za pričujočo zbirko, priklicuje v spomin Slomškove Drobtinice, ki so tedanje bralce s preprostimi pesmimi in zgodbami nahranjale z zvočnostjo slovenske besede in ohranjale ljubezen do slovenskega jezika.

Od domovinske do življenjskoizpovedne in religiozne tematike

Vsebinsko se pesmi razpenjajo od domovinske do življenjskoizpovedne in religiozne tematike in so v knjigi glede na raznolike tematske okvire razvrščene v šest sklopov.

Avtorica v svoje verze vpleta različne motive, od upodobitve narave do stvarno poučnih nazorov, vezanih na njeno pedagoško izkušnjo, take, ki odražajo pogled na aktualno družbeno stvarnost in socialno motiviko, vse do religioznih motivov, iskanja svetega in vdanosti višjemu življenjskemu načrtu.

Tudi oblikovno se pesmi razlikujejo in zaobjemajo tako sonete kot krajše lirske utrinke v prostem verzu. Zgoščenost izraza govori o dragocenosti jezika, o skrbi za zvočnost in zaokroženost rime in obenem omogoča preprostost in čudenje ob videnju tistega, česar sodobni človek marsikdaj ne utegne zaznati ali opaziti.

Njene drobtinice življenjskih utrinkov so kot bežni prebliski, ki ostanejo »na mizi, pogrnjeni s prtom besedne vezenine«. Oblikovna izbira slovenskih narodnih vezenin, ki knjigo krasijo, so še dodatna vez z izročilom, kateremu avtorica ostaja zvesta in ga posreduje tudi prihodnjim rodovom.

Na Opčinah si je ustvarila družino

Srečka Černe se je rodila leta 1925 v Solkanu, kjer je tudi obiskovala osnovno šolo. Študij je nadaljevala v Gorici in leta 1942 maturirala na goriškem učiteljišču. Poučevala je v Trnovem, Solkanu, Tomaju, na Plavjah, v Rojanu, pri Svetem Ivanu, v Briščikih, na Opčinah, do upokojitve leta 1986 pa na šoli Alojza Gradnika na Repentabru.

Znanje, pridobljeno v času šolanja in pretanjeno obvladanje italijanščine je nadgradila z veseljem do prevajanja. Nekaj prevodov pesmi Ljubke Šorli Bratuž je objavila v glasilu Jadro (10, 2001). Veselje do pisanja in uprizarjanja otroških igric je delila z možem Ivanom Artačem, s katerim si je ustvarila družino na Opčinah. Pripravljala je razstave ročnih del in pisala dramske prizore za zaključne šolske prireditve.

Prizorček Igrajmo se poklice je izšel ob 40-letnici izhajanja Pastirčka v brošurici Pastirčkov oder 1 (1986). Pesmi je od leta 2006 objavljala v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, v tedniku Novi glas in v glasilu openske župnije Naša Beseda. Drobtinice življenja so njena prva pesniška zbirka, v kateri so zbrane pesmi, ki jih je od leta 2006 objavljala v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, v tedniku Novi glas in v glasilu openske župnije Naša Beseda, kot tudi še neobjavljene pesmi.