Prometna nesreča je pred 32 leti moža vzela tudi Agnes, njeni trije predšolski otroci pa so ostali brez očeta. V nadaljevanju objavljamo njen zapis iz Naše družine, v katerem je pisala o svoji preizkušnji in več tridesetletni poti žalovanja.

Žalovanje nikoli ne mine

»Letos bo 32. obletnica, odkar sem vdova. Svojo ljubljeno osebo sem izgubila v prometni nesreči s smrtnim izidom. Ostala sem brez moža, moji trije še predšolski otroci so izgubili očeta. Ob njegovi izgubi se je spremenilo družinsko življenje. Na nek način so otroci izgubili oba starša, ker tudi sama nisem bila več ista mama. Ni se spremenila samo družinska dinamika, temveč tudi moja vloga matere.

Ker nisem imela več živega moža, nisem našla pravega prostora v zakonskih skupinah. V skupinah za samske pa tudi ne, ker sem bila mama. Pravzaprav se nisem našla v nobeni od skupin v župniji ali škofiji. Na razpolago mi je bila samo splošna pastorala Cerkve. Pravzaprav mi nihče ni...