Trenutne krizne razmere v Cerkvi z njihovo dramatičnostjo in globino lahko primerjamo s kriznimi razmerami obdobja reformacije in tudi francoske revolucije, ugotavlja ugledni češki filozof religije Tomaš Halik v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress. Nedavna nova razkritja spolnih zlorab so »le en vidik odpovedi določenega tipa Cerkve«. Tudi razprave o celibatu, pomanjkanje duhovnikov, vloga laikov ter vprašanja moči in avtoritete so le simptomi te vse globlje krize. Nujno potrebna je »obširna reforma«, ki se ne bo omejila le na strukturna vprašanja, ampak se bo poglobila v trenutno problematiko. Cerkev se mora predvsem naučiti, da bo znala »prisluhniti sami sebi«.

Papež Frančišek je že začel z »nujno potrebno in obširno reformo«, s čimer je v času vsesplošne negotovosti in groženj v svetu postal »glas upanja, ki seže in učinkuje po vsem svetu, tudi zunaj cerkvenih meja«. S svojimi prodornimi besedami pa je v številnih cerkvenih krogih povzročil paniko, ki se je zdaj sprevrgla v protinapad, meni Halik. Po njegovem mnenju je dožnost škofov, duhovnikov in teologov, »da papežu izkažejo svojo zvestobo in mu stojijo ob strani«.

Na čelu zagovornikov si Halik želi Katoliško cerkev v Latinski Ameriki, saj Frančišek prihaja iz njenih vrst in v svetu izžareva »argentinsko karizmo«: »Če bi glas papeža Frančiška umolknil, bi to imelo katastrofalne posledice ne le za verodostojnost Katoliške cerkve, ampak za vse, ki si v našem svetu, polnem strahu, nasilja in sovraštva, prizadevajo za upanje ter se borijo proti skušnjavam in vdanosti v usodo.«

Vir: Kathpress
Foto: splet