Benedikt XVI. je zavrnil ugibanja o domnevno pridržanih skrivnostih v sporočilih Fatimske Matere Božje. Domneve, po katerih naj bi on osebno govoril o še ne objavljenih odlomkih t.i. tretje fatimske skrivnosti so »čista izmišljija« in »vsekakor neresnične«, je upokojeni papež minuli konec tedna sporočil preko vatikanskega tiskovnega urada.



Pred približno tednom dni je ameriška spletna stran OnePeterFive s sklicevanjem na nekdanjega moralnega teologa Inga Dollingerja poročala, kako naj bi Joseph Ratzinger kot prefekt Kongregacije za nauk vere kmalu po objavi Fatimskih skrivnosti leta 2000 v telefonskem pogovoru z Dollingerjem priznal, da objava še ni popolna. Neobjavljeni deli sporočil, ki so jih leta 1917 prejeli trije portugalski pastirčki, naj bi govorili o »slabem cerkvenem zboru in slabi maši«, ki naj bi se zgodila v bližnji prihodnosti.

Zgodbo z ameriškega spletnega portala so pred dnevi povzeli nekateri italijanski mediji. Benedikt XVI. je odločno zanikal, da bi z Dollingerjem kdaj koli sploh govoril o Fatimi. Glede vprašljivega poročila o tretji fatimski skrivnosti pa je dejal: »Objava tretje fatimske skrivnosti je popolna.«

Vsebina in obseg sporočil, ki so jih v več videnjih leta 1917 prejeli fatimski pastirčki, sta bila vedno znova tarči najrazličnejših ugibanj. Prva dva zapisa o Marijinih prikazovanjih sta bila objavljena že leta 1941. Tretji del, ki je sprva ostal skrivnost in je bil zaupan le papežu, je bil objavljen leta 2000, vsebuje pa videnja, ki so jih kasneje povezali z atentatom na papeža leta 1981 in s komunističnimi diktaturami v vzhodni Evropi.

V prvih dveh »skrivnostih« Mati Božja človeštvo poziva k pokori in spreobrnjenju ob vseh grožnjah, ki lebdijo nad svetom, kar naj bi pomenilo vojne, lakoto in preganjanje kristjanov, še posebej pa napad militantnega ateizma na Cerkev.

Tretje besedilo govori o belo oblečenem škofu, ki ga ustrelijo vojaki. To videnje je bilo kasneje povezano z atentatom na Janeza Pavla II. 13. maja 1981. Papež sam je svoje čudežno preživetje pripisal Fatimski Materi Božji, kroglo iz orožja, ki ga je težko poškodovala, pa je v spomin daroval portugalskemu romarskemu središču.

Vir: Kathpress
Foto: splet