Papež Frančišek je poudaril svojo željo po večji vpletenosti škofov v odločanje vesoljne Cerkve. Cerkev tretjega tisočletja bi morala biti sinodalna in prežeta z medsebojnim poslušanjem, je sveti oče dejal minulo soboto med slovesnim praznovanjem 50. obletnice škofovske sinode v Vatikanu. Želja drugega vatikanskega cerkvenega zbora (1962-1965), da bi bile narodne škofovske konference v smislu sinodalne kolegialnosti bolj udeležene pri soodločanju, doslej še ni bila v polnosti udejanjena. Na tem področju so potrebne izboljšave, je prepričan papež.



»Papež ni osamljena figura v cerkvenem vrhu, ampak je del Cerkve kot krščeni med krščenimi, v svojem škofovstvu pa kot škof med škofi«, je dejal Frančišek. Petrov sedež je odraz edinosti vernikov, ki je po volji Bogu, vendarle pa gre pri tem za služenje. Nihče, ki je krščen, se ne sme dvigniti nad bližnjega, je pojasnil Frančišek. »Ravno nasprotno, v Cerkvi je nujno potrebno, da se 'ponižamo', da bi na poti služili bratom.« Vrhunec sinodalnega procesa je sicer papeževa moč odločanja. Ta pa ne izhaja iz njegovega zasebnega mnenja, ampak mora papež odločitve sprejemati kot najvišja priča vere za celotno Cerkev.

Škofe je Frančišek pozval, naj vedno izhajajo iz razmer pri izhodišču in iz vsakodnevnih težav ljudi. To bi morala biti izhodiščna točka sinodalne Cerkve. Škofovska sinoda bo tako najvidnejši izraz skupne cerkvene dinamike.

Slovesnost v vatikanski dvorani Pavla VI. je bila na programu ob koncu drugega tedna posvetov škofovske sinode o zakonski zvezi in družini. Sinodalni očetje bodo v Vatikanu zasedali še do konca tedna.

Slavnostni nagovor je na željo papeža Frančiška pripravil dunajski kardinal Christoph Schönborn. Poudaril je, da lahko uspeh ustanove »Škofovska sinoda« merimo predvsem po tem, »ali spodbuja življenje Cerkve in njenega misijonarskega duha«. »Prizadevajmo si za manj abstraktne in oddaljene besede«, je bila kardinalova želja. Gre predvsem za to, da smo drug drugemu konkretne priče Božjega delovanja, dasi lahko na koncu ustvarimo skupno sodbo o Božji volji.

Kardinal Schönborn je škofovsko sinodo o družini pozval k odprtejši, vendar spoštljivi razpravi. V preteklih mesecih je teološka razprava tekla »tudi z nekaj zagrizenosti, celo zagrenjenosti, in ne vedno v duhu medsebojnega poslušanja in lastnega prizadevanja«, je dejal dunajski nadškof. Splošno zanimanje za trenutno sinodo pa kaže, »kako živa je še ustanova škofovske sinode tudi po petdesetih letih«. Ostaja kraj, kjer se morajo udejaniti reforme, ki so bile sprejete na koncilu.

Schönbornovemu nagovoru so sledili nagovori predstavnikov vseh celin. V imenu Evrope je westminstrski nadškof, kardinal Vincent Nichols, spomnil na grozovito zgodovino 20. stoletja z dvema svetovnima vojnama in razdelitvijo celine v obdobju hladne vojne. V tej fazi je ustanova škofovske sinode dala tudi politično znamenje edinosti in razumevanja med narodi.

Z ustanovitvijo škofovske sinode je papež Pavel (1963-78) povzel zamisel koncilskih očetov in jo udejanil še v času zasedanja koncila. Kot uradni datum ustanovitve velja 15. september 1965, neposredno po odprtju četrtega in zadnjega zasedanja koncila, z dokumentom motu proprio Apostolica sollicitudo.

Vir: Kathpress
Foto: RV / OssRom