Razstavljavce je predstavila Manica Ferenc, vodja Galerije Družina, ki je povedala, da je v Društvo galeristov in starinarjev Slovenije včlanjenih petnajst galerij (Atelje Galerija, Galerija Artes, Galerija Bažato Gallery, Studio in Galerija Černe, Galerija Družina, Galerija Ex Arte, Galerija Fotografija, Galerija Furlan, Galerija Hest, Galerija Lala, Galerija Mak, Galerija Novak, Galerija Zala, Galerija Žula, Visconti Fine Art). 

Razstavo treh galerij v pasaži Nebotičnika je predstavila Manica Ferenc, ob njej Dorian Španzel, iz Galerije Družina. FOTO: Tatjana Splichal

Na prvi skupinski razstavi so se predstavile na istem kraju – v prostorih legendarne Galerije Kos, ki v pasaži Nebotičnika deluje že od leta 1936.

Darko Slavec pred razstavljenimi deli, s katerimi se predstavlja Studio in Galerija Černe. FOTO: Tatjana Splichal

V podobe ujeti tresljaji sveta in časa

Na tokratni razstavi Studio in Galerija Černe predstavlja dela Darka Slavca. Njegov slikarski opus nagovarja dovršenost in popolnost stvarnega, za čemer umetnik odkriva globlji duhovni pomen, kakor ugotavlja likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in dodaja: »Od kruha, sveta in kozmosa ga je pot pripeljala do sonca, ki je za avtorja likovni in vsebinski magnet.«

Galerija Družina predstavlja deli akademika Andreja Jemca Malo morje, akril na platnu, 2018, 160×200 cm in Modrina, iz cikla Kozmos, akril na platnu, 2001, 60×48. FOTO: Tatjana SplichalGalerija Družina razstavlja dela kar štirih umetnikov: stvaritve akademika Andreja Jemca, o katerih akademik Jože Muhovič zapiše, da niso v prvi vrsti prostori opisovanja zunanjosti ali pripovedovanja zgodb, pač pa »prostori, na katerih občutljiv ustvarjalec neprizanesljivo in v globinskem ključu zarisuje tresljaje, ki jih v njem izzivata svet in čas, ki v njima živi«; 

Predstavniki treh galerij: Brane Volkar (Galerija Zala), Jona Černe (Studio in Galerija Černe), Manica Ferenc in Dorian Španzel (Galerija Družina). Desno slika Gregorja Pratnekerja Mož z rumenim dežnikom, olje na platnu, 2024, 120×160 cm. FOTO: Tatjana SplichalGregorja Pratnekerja, ki naravo dojema in upodablja kot »svetišče, v katerega naj človek vstopa s strahospoštovanjem, saj gre za Božje stvarstvo«, kakor je zapisal likovni kritik Mario Berdič Codella; Marte Jakopič Kunaver, ki v svojo prepoznavno barvito likovno poetiko na izviren način vpleta znanja s področja arhitekture in oblikovanja, v širokem motivnem repertoarju, ki ga je razvila, pa posebno mesto zavzema krščanska ikonografija; 

Marta Jakopič Kunaver pred svojim delom Modra ptica moje mladosti, akril na platnu, 2014, 120×160 cm. FOTO: Tatjana Splichalin Silve Karim, ki se tokrat predstavlja z dovršenimi upodobitvami ptic v različnih tehnikah, saj se umetnica, za katero je nadvse pomemben stik z naravo, posveča slikarstvu, kiparstvu, ilustraciji ter grafičnemu in unikatnemu oblikovanju.

Ptice Silve Karim. FOTO: Tatjana Splichal

Umetnost, ki mimoidoče nagovarja in vabi k razmisleku

Galerija Zala se v pasaži Nebotičnika predstavlja s slikami Avgusta Lavrenčiča, miselnimi horizonti, ki gledalcu zastavljajo vprašanja in ga vabijo k razmisleku, nenazadnje tudi o lastni verodostojnosti in razmerju do skupnosti; ter abstraktnima plastikama kiparja Zmaga Posega, čigar posebej izraženi »občutek za kamen, zlasti za prefinjeno modeliran marmor«, bi po besedah umetnostne kritičarke Judite Krivec Dragan »lahko pripisali tudi umetnikovemu genius loci, ki ga je stoletja formuliral mediteranski kulturni prostor«.

Odprtja razstave treh galerij, članic Društva galeristov in starinarjev Slovenije, se je udeležila tudi Barbara Čeferin, predsednica DGISS. FOTO: Tatjana Splichal

Dela Darka Slavca, Marte Jakopič Kunaver, Andreja Jemca, Silve Karim, Gregorja Pratnekerja, Avgusta Lavrenčiča in Zmaga Posega si lahko v Galeriji Kos v pasaži ljubljanskega Nebotičnika ogledate do 31. maja.

1/6