Če smo iskreni, si vsi želimo sreče, a jo pogosto razumemo kot nekaj, kar pride brez žrtve. Umiranje sebi in odrekanje se nam zdita nekaj staromodnega, skoraj nepotrebnega. Greh poskušamo razložiti s psihologijo in ga potisniti v ozadje. Mi ne grešimo, pravimo, da delamo le napake v presoji. Če politik laže, je to samo človeško. Postni čas pa nas ustavi. Povabi nas, da se soočimo s skušnjavami, grehom in njihovimi posledicami. Spomni nas na človeško pot padca in odrešenja. Tako kot Adam in Eva ter Jezus se tudi mi vsak dan srečujemo s skušnjavo.

Prvo berilo nam razkriva koren skušnjave. »Žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, ker daje spoznanje.« Tukaj najdemo trojni vzorec greha: poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja. Najprej užitek – »dobro za jed«. Nato pohlep – »mikavno za oči«. Nazadnje še napuh, želja biti kakor Bog. Človek pade, ker zaupa sebi bolj kot Bogu.

V evangeliju vidimo isti vzorec v Jezusovih skušnjavah v puščavi. Najpre...