Duhovnik France Urbanija je znan tudi pod imenom »triglavski župnik« ali »Aljažev naslednik«. Naziv so mu spontano nadeli planinci in gorniki potem, ko je kot župnik v Dovjah leta 1992 poskrbel, da je bila na Kredarici ponovno postavljena Aljaževa kapela. Že nekaj let prej (leta 1989) je poskrbel za postavitev kipa Jakobu Aljažu ob 100-letnici njegovega prihoda na Dovje; bil je eden od pobudnikov Aljaževih dni, ki so postali že tradicionalni, tako rekoč ves čas župnikovanja v Dovjem, med letoma 1983 do 2009 je skrbel za redne nedeljske maše v Vratih in Mojstrani.

Duhovnik France Urbanija je znan tudi pod imenom »triglavski župnik« ali »Aljažev naslednik«. FOTO: Tatjana Splichal

Urbanija je po rodu Domžalčan in že v otroštvu, še bolj pa v srednji šoli, ki jo je obiskoval v Kamniku, se je navduševal nad obiski gora. V enem od pogovorov za Družino je pripovedoval, kako je zaslišal klic v duhovništvo v druščini na Veliki planini. Po duhovniškem posvečenju leta 1968 je bil kaplan v ljubljanski stolnici, v župniji Šmarje Sap, pozneje v Šentvidu nad Ljubljano, kjer je bil župnik Stane Kregar. »Kregar mi je še posebej odpiral oči za vse lepo in po lepoti tudi Božjo dobroto,« je povedal. Leta 1972 je bil imenovan za župnika v Črnomlju, kjer je ostal devet let. Tudi med Belokranjci, kot pravi, se je imel lepo, občudoval je »njihove pesmi, izredno ljubezen do lepe narave in dobrote«. Vendar srce ga je vleklo »bliže goram« in nadškof Alojzij Šuštar je njegovo prošnjo uslišal. Kot dolgoletni župnik na Dovjem in velik ljubitelj gora se je med planince zapisal kot župnik – legenda, njegov pozdrav »Boglonaj, k' smo pr'jatli« pa je postal njegov sinonim.

Leta 2009 se je odpovedal župniji Dovje ter odšel za duhovnega pomočnika na Jesenicah z bivanjem v župnišču pri sv. Križu nad Jesenicami v Planini pod Golico, od leta 2019 pa je duhovni pomočnik v župnijah Kamnik in Tunjice. Še vedno pa ga srečujejo na »triglavskih poteh«. Naj Gospod blagoslavlja njegova pota, z uredništva Družine pa mu kličemo: »Boglonaj, k' smo pr'jatli«.