Decembra lani je tedanja predsednica državnega zbora v pogovoru na Radiu Capris kramljala o tem in onem, med drugim tudi ob vprašanju, ali bi še naprej, torej tudi po volitvah, ki so bile razpisane za nekaj mesecev pozneje, rada delala na svojem položaju. Odgovorila je takole: po njenih besedah je državni zbor zaradi njenega načina vodenja »dobil vonj, barvo in okus, tako da si kar malce težko predstavljam, kako bi bilo, če bi ga vodil nekdo drug«.

Političarka, ki je v javni prostor vnesla načine delovanja, zaradi katerih so ji nekateri sicer peli hvalo, drugi pa s(m)o
imeli občutek, da bi se od sramu najraje vdrli v zemljo, si torej skoraj ni mogla predstavljati, da bi volitve lahko prinesle menjavo oblasti. Kdor koli pa si v politiki »težko predstavlja«, da bi neko funkcijo, ki je vezana na volitve in mandate, opravljal kdo drug, očitno ni sposoben razumeti, da je eden temeljnih demokratičnih principov prav popolna odprtost za to, kdo bo po izpeljanih demokratičnih postopkih opravljal...