Trinajst let od smrti Janeza Pavla II.
Trinajst let od smrti Janeza Pavla II.
Včeraj smo obhajali obletnico smrti priljubljenega poljskega papeža.
Kratek posnetek vatikanskih medijev na spletnem portalu YouTube obuja spomin na občutke vernikov, ki so se 2. aprila 2005 zbrali na Trgu sv. Petra v Vatikanu. Romarji z vsega sveta so tistega večera z žalostjo v srcu sprejeli vest, da je papež Janez Pavel II. končal svojo zemeljsko pot.

Včeraj smo obhajali trinajsto obletnico smrti svetega poljskega papeža. Karol Wojtyla je bil za Petrovega naslednika izvoljen leta 1978, njegov 27-letni pontifikat pa je drugi najdaljši v zgodovini papeževanja.
Po zaslugi Janeza Pavla II. je padel komunistični režim v vzhodnoevropskih državah, poljski papež pa je odigral tudi pomembno vlogo pri izboljšanju odnosov Katoliške cerkve z judovstvom, islamom, vzhodnimi pravoslavnimi Cerkvami in svetovno anglikansko skupnostjo.
Sveti papež Janez Pavel II. je odločno branil položaj Katoliške cerkve pri številnih vprašanjih, posebej na področju vrednot življenja in družine. Slovel je po svojih potovanjih po svetu: kot papež je obiskal 129 držav in s tem postal eden izmed najbolj »mobilnih« svetovnih voditeljev vseh časov. Pripravil je več kot tri tisoč mašnih nagovorov, napisal 14 okrožnic, 14 apostolskih spodbud, 11 konstitucij in 42 apostolskih pisem.
Janez Pavel II. je bil za svetnika razglašen leta 2014, le devet let po smrti. Njegov god obhajamo 22. oktobra, ko se spominjamo tudi njegove izvolitve za Petrovega namestnika.
Kardinal Dziwisz: »Sveti pastir nas ne neha navdihovati, voditi in opogumljati.«
Ob obletnici smrti je nekdanji osebni tajnik svetega papeža kardinal Stanislav Dziwisz daroval slovesno sveto mašo v krakovski cerkvi, posvečeni sv. Janezu Pavlu II. Kardinal je v nagovoru dejal, da nas po trinajstih letih ta »sveti pastir ne neha navdihovati, voditi in opogumljati«.
»Knjiga življenja Janeza Pavla II. ostaja odprta za Cerkev in svet, še posebej z njegovo beatifikacijo in kanonizacijo,« je poudaril kardinal Dziwisz. Bog je bil vedno v središču njegovega življenja, ki ga je gradil na skali, s pogledom, vedno uprtim v Jezusa. V življenju Janeza Pavla II. lahko vidimo njegovo držo do vsakega človeka, ki je bil odkupljen z Odrešenikovo krvjo. »To je bila drža služenja in pozornosti,« je zatrdil kardinal in izpostavil njegovo pozornost do vernikov: »Janez Pavel II. je bil prepričan, da je človek pot Cerkve, zato jo je neprestano spodbujal, naj mu služi. Pospeševal je skrb za vsako spočeto in nezaščiteno življenje. Opogumljal je pastoralo mladih in družin, skrb za bolnike in ostarele.«
Kardinal je izpostavil tudi papeževo veliko ljubezen do Cerkve: »Ljubezen do Cerkve, ki ni idealna in to nikoli ne bo; ampak do Cerkve slabotnih ljudi in grešnikov, ljudi na poti spreobrnjenja, ki se vračajo po poteh, ki jih kaže evangelij.« Janez Pavel II. je z modrostjo in potrpežljivostjo vodil veliko cerkveno skupnost, ki je bila zelo različna, ki je govorila različne jezike in izražala vero v različnih kulturnih in tradicionalnih kontekstih. V njegovem srcu pastirja je bil prostor za vse. Cerkev je povedel v tretje tisočletje krščanske vere in nas spodbujal, da bi s pogledom, uprtim v Jezusa Kristusa, odrinili v globine vere, upanja in ljubezni ter tako v našem nemirnem svetu postali kvas.
Janez Pavel II. je imel pomembno vlogo tudi v okviru mednarodne skupnosti, je nadaljeval kardinal: »V knjigi življenja Janeza Pavla II. lahko beremo o njegovem čutu odgovornosti za usodo sveta, kajti stvarno je znal videti tako dobro kot slabo tega sveta. Ni spregledal sebičnosti, ne napetosti, ne sporov. Ves čas si je prizadeval vstopati v dialog z vsemi, na prvem mestu pa z odgovornimi za usodo narodov. Sprejemal je voditelje svetovnih religij in jih vabil k skupni molitvi za mir. Ni dvoma, da je Janez Pavel II. dal pomemben prispevek k osvoboditvi narodov srednje in vzhodne Evrope izpod jarma totalitarnega sistema.«
Kardinal Dziwisz se je Gospodu zahvalil za »svetega pastirja, ki je bil dar za Cerkev in svet ter dar za vsakega med nami«. Kot je dodal, mora vsak slediti svojo pot ljubezni in služenja, v skladu s svojo poklicanostjo in darovi, ki jih je prejel od Stvarnika. Ko beremo knjigo življenja Janeza Pavla II., bi morali črpati navdih iz njegove želje, da bi iz sebe naredil dar za druge, kar je tudi v polnosti uresničil.
Vir: Vatican News / Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine

Včeraj smo obhajali trinajsto obletnico smrti svetega poljskega papeža. Karol Wojtyla je bil za Petrovega naslednika izvoljen leta 1978, njegov 27-letni pontifikat pa je drugi najdaljši v zgodovini papeževanja.
Po zaslugi Janeza Pavla II. je padel komunistični režim v vzhodnoevropskih državah, poljski papež pa je odigral tudi pomembno vlogo pri izboljšanju odnosov Katoliške cerkve z judovstvom, islamom, vzhodnimi pravoslavnimi Cerkvami in svetovno anglikansko skupnostjo.
Sveti papež Janez Pavel II. je odločno branil položaj Katoliške cerkve pri številnih vprašanjih, posebej na področju vrednot življenja in družine. Slovel je po svojih potovanjih po svetu: kot papež je obiskal 129 držav in s tem postal eden izmed najbolj »mobilnih« svetovnih voditeljev vseh časov. Pripravil je več kot tri tisoč mašnih nagovorov, napisal 14 okrožnic, 14 apostolskih spodbud, 11 konstitucij in 42 apostolskih pisem.
Janez Pavel II. je bil za svetnika razglašen leta 2014, le devet let po smrti. Njegov god obhajamo 22. oktobra, ko se spominjamo tudi njegove izvolitve za Petrovega namestnika.
Kardinal Dziwisz: »Sveti pastir nas ne neha navdihovati, voditi in opogumljati.«
Ob obletnici smrti je nekdanji osebni tajnik svetega papeža kardinal Stanislav Dziwisz daroval slovesno sveto mašo v krakovski cerkvi, posvečeni sv. Janezu Pavlu II. Kardinal je v nagovoru dejal, da nas po trinajstih letih ta »sveti pastir ne neha navdihovati, voditi in opogumljati«.
»Knjiga življenja Janeza Pavla II. ostaja odprta za Cerkev in svet, še posebej z njegovo beatifikacijo in kanonizacijo,« je poudaril kardinal Dziwisz. Bog je bil vedno v središču njegovega življenja, ki ga je gradil na skali, s pogledom, vedno uprtim v Jezusa. V življenju Janeza Pavla II. lahko vidimo njegovo držo do vsakega človeka, ki je bil odkupljen z Odrešenikovo krvjo. »To je bila drža služenja in pozornosti,« je zatrdil kardinal in izpostavil njegovo pozornost do vernikov: »Janez Pavel II. je bil prepričan, da je človek pot Cerkve, zato jo je neprestano spodbujal, naj mu služi. Pospeševal je skrb za vsako spočeto in nezaščiteno življenje. Opogumljal je pastoralo mladih in družin, skrb za bolnike in ostarele.«
Kardinal je izpostavil tudi papeževo veliko ljubezen do Cerkve: »Ljubezen do Cerkve, ki ni idealna in to nikoli ne bo; ampak do Cerkve slabotnih ljudi in grešnikov, ljudi na poti spreobrnjenja, ki se vračajo po poteh, ki jih kaže evangelij.« Janez Pavel II. je z modrostjo in potrpežljivostjo vodil veliko cerkveno skupnost, ki je bila zelo različna, ki je govorila različne jezike in izražala vero v različnih kulturnih in tradicionalnih kontekstih. V njegovem srcu pastirja je bil prostor za vse. Cerkev je povedel v tretje tisočletje krščanske vere in nas spodbujal, da bi s pogledom, uprtim v Jezusa Kristusa, odrinili v globine vere, upanja in ljubezni ter tako v našem nemirnem svetu postali kvas.
Janez Pavel II. je imel pomembno vlogo tudi v okviru mednarodne skupnosti, je nadaljeval kardinal: »V knjigi življenja Janeza Pavla II. lahko beremo o njegovem čutu odgovornosti za usodo sveta, kajti stvarno je znal videti tako dobro kot slabo tega sveta. Ni spregledal sebičnosti, ne napetosti, ne sporov. Ves čas si je prizadeval vstopati v dialog z vsemi, na prvem mestu pa z odgovornimi za usodo narodov. Sprejemal je voditelje svetovnih religij in jih vabil k skupni molitvi za mir. Ni dvoma, da je Janez Pavel II. dal pomemben prispevek k osvoboditvi narodov srednje in vzhodne Evrope izpod jarma totalitarnega sistema.«
Kardinal Dziwisz se je Gospodu zahvalil za »svetega pastirja, ki je bil dar za Cerkev in svet ter dar za vsakega med nami«. Kot je dodal, mora vsak slediti svojo pot ljubezni in služenja, v skladu s svojo poklicanostjo in darovi, ki jih je prejel od Stvarnika. Ko beremo knjigo življenja Janeza Pavla II., bi morali črpati navdih iz njegove želje, da bi iz sebe naredil dar za druge, kar je tudi v polnosti uresničil.
Vir: Vatican News / Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine



