Fotografija je arhivska. FOTO: Reuters



Papež Frančišek je 25. oktobra na koncu angelovega češčenja sporočil imena novih kardinalov, devetih z volilno pravico na konklavu in treh zaslužnih.

73-letni Italijan Marcelo Semeraro je bil imenovan za prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov po odhodu kardinala Becciuja s tega mesta. Papež je Semeraru, škofu v Albanu, posebno zaupanje izkazal že leta 2013, ko ga je imenoval za tajnika sveta kardinalov, ki pripravlja reformo rimske kurije.

Iz Rima izvira tudi 56-letni Augusto Lojudice, ki je s papežem Frančiškom tesno sodeloval od imenovanja za pomožnega rimskega škofa leta 2015. Pred poldrugim letom je bil imenovan za nadškofa v Sieni. Velja za velikega zagovornika družbenih skupin na obrobju, v Italijanski škofovski konferenci pa deluje kot tajnik komisije za migrante.

Maltežan Mario Grech (63 let), kanonski pravnik, od leta 2005 škof v Gozu, je bil sredi septembra imenovan za generalnega tajnika škofovske sinode, institucije, ki ji papež Frančišek želi dati večjo težo.

Iz države, ki se doslej še ni mogla pohvaliti s kardinalskim naslovom, Ruande, prihaja 61-letni Antoine Kambanda. Med genocidom je izgubil vse domače razen brata. V duhovnika ga je leta 1990 med pastoralnim obiskom v tej afriški državi posvetil Janez Pavel II. Po študiju v Rimu je poučeval moralno teologijo ter kot škof deloval v Kibunguinu v Kigaliju.

Prav tako z obrobij, in sicer iz države Brunei s 465.000 prebivalci, ki leži med Malezijo in Indonezijo, prihaja Cornelius Sim (69 let). V večinsko muslimanski deželi, kjer je kristjanov le 8,7 %, tudi Sim sprva ni bil povezan s Cerkvijo. Za duhovništvo se je odločil po študiju inženirstva na Škotskem. Svojo škofijo, ki je po številu vernikov (20.000) ena najmanjših na svetu (z le tremi duhovniki), označuje kot »odločno misijonarsko«.

Med odmevnejšimi imenovanji velja omeniti 72-letnega Wiltona Gregoryja, prvega afroameriškega škofa, ki bo deležen kardinalskega naslova. Rodil se je v črnski četrti v Chicagu. Za tamkajšnjega pomožnega škofa je bil imenovan leta 1983, za nadškofa Atlante pa leta 2004. Kot moža dialoga so ga ameriški škofje leta 2001 izvolili za predsednika škofovske konference. Po nasilni smrti črnca Georgea Floyda je s svojimi izjavami prispeval k umiritvi napetosti v državi.

Kot podporo Cerkvi, ki je deležna pogostih napadov svojega avtoritarnega predsednika Duterteja, je mogoče razumeti dodelitev kardinalske časti Filipincu Joseju Advinculi (68 let), škofu v Capizu. Je poznavalec kanonskega prava in psihologije, ki ju je študiral v Rimu.

Celestino AosBraco se je kot škof najprej v Copiapoju, zlasti pa od leta 2019 v Santiagu v Čilu moral spo­prijeti s krizo zaradi prikrivanja spolnih zorab. Vodenje škofije v prestolnici je prevzel od predhodnikov kardinalov Ezzatija in Errazuriza, proti katerima teče postopek na sodišču. Pri vnovičnem pridobivanju zaupanja v Cerkev deluje odločno in premočrtno. Kapucin AosBraco je sicer Bask, rojen leta 1945 v Pamploni v Španiji.

Iz Assisija prihaja 55-letni Bolonjčan Mauro Gambetti, najmlajši prihodnji kardinal. Po študiju inženirstva je vstopil k minoritom in bil leta 2000 posvečen v duhovnika. Zlasti se je posvečal mladinski pastorali. Od leta 2003 je gvardijan samostana v mestu sv. Frančiška, škofovsko posvečenje pa bo šele prejel. Med drugim je znan po ekoloških prizadevanjih – prispeval je k projektu ločevanja odpadkov, zaradi katerega je Assisi prejel okoljsko nagrado.

Kardinalskemu zboru bo papež na konzistoriju, ki bo 28. novembra, pridružil še štiri može, ki so se odlikovali po služenju Cerkvi, vendar zaradi starosti (80 let in več) nimajo pravice do udeležbe pri volitvah papeža. Felipe Arizmendi Esquivel je deloval kot škof v Tapachuli in San Cristobalu de las Casas. Blizu je bil zlasti domorodnemu prebivalstvu in je v njihov jezik, nahuatl, dal prevesti Sveto pismo in katoliško bogoslužje.

Silvano Tomasi je izkušen diplomat: na mestu stalnega opazovalca Svetega sedeža pri OZN v Ženevi, kjer danes službuje naš rojak Ivan Jurkovič, je deloval v letih od 2003 do 2016.

Enrico Feroci je dolga leta župnikoval; znan je zlasti po svojih socialnih prizadevanjih in vodenju rimske Karitas.

Slovenci še najbolje poznamo kapucina Raniera Cantalamesso, pridigarja papeške hiše vse od leta 1980, sicer pa tudi poznavalca cerkvenih očetov, duhovnega pisca in oznanjevalca po vsem svetu. »Zame bo kardinalska služba nov način, kako biti blizu papežu ter ga podpirati z molitvijo in Besedo,« je dejal.

Po prihodnjem konzistoriju bo med skupaj 128 kardinali z volilno pravico 57 % tistih, ki jih je imenoval papež Frančišek. Med njimi je 53 Evropejcev (22 Italijanov) in 13 Severno­američanov, čedalje več pa jih prihaja z južne poloble: 24 iz Latinske Amerike, 18 iz Afrike, 16 iz Azije in 4 iz Oceanije.
_ _ _

*Članek je objavljen tudi v novi Družini (44/2020)*

*Družina na facebooku TUKAJ.*