V Finžgarjevi galeriji v Trnovem so v četrtek, 6. junija, odprli razstavo slik umetnika Jožeta Bartolja. Slikar in voditelj na Radiu Ognjišče je za razstavo – naslovil jo je Trnovske zgodbe – izbral portrete velikanov iz slovenske zgodovine, ki so bili povezani s Trnovim. Med drugim je na velikih platnih (200 krat 80 cm), kot sam pravi »v naravni velikosti« upodobil Frana Saleškega Finžgarja, nekdanjega trnovskega župnika in pisatelja, arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bival in ustvarjal v neposredni bližini trnovske cerkve ter pesnika Franceta Prešerna, ta je s pesnitvijo Trnovo, kraj nesrečnega imena za vedno zapisal Trnovo na zemljevid slovenske literarne zgodovine. V nekoliko manjših dimenzijah je Bartolj upodobil še pisateljico Mimi Malenšek, nekdanjo trnovsko župljanko, zavetnika župnije sv. Janeza Krstnika in sv. Edith Stein. Na ogled pa je postavil tudi tri kenotafe, portrete pokojnikov na deskah: Andreja Capudra, Jožeta Hudečka in očeta ter sina, Zlatka in Jerneja Šugmana.

Slikar Jože Bartolj in umetnik, umetniški vodja Finžgarjeve galerije Matej Metlikovič

Bernarda Podlipnik: "Bartolj osebo naslika v realističnem slogu"

»Upodobljeni posamezniki so zaznamovali Trnovo ali pa jih sami v spominu verjetno najprej povežemo s Trnovim in njegovo kulturno zgodovino,« je dejala likovna kritičarka Bernarda Podlipnik in dodala, da upodobljenci, »vsak s svojo zgodbo, bogatijo, plemenitijo našo skupno zgodbo, pa jih v vsakdanji rutini in utečenosti pogosto spregledamo.« Da se je pri portretih Bartolj osredotočil na prepoznavne obrazne poteze, mimiko in kretnje in tudi držo telesa, je poudarila Podlipnikova: »Osebo naslika v realističnem pripovednem slogu, a jo umesti na abstrahirano ozadje, ki nas z barvnimi ploskvami spominja na cerkvene vitraje.«

Slikarstvo Jožeta Bartolja je predstavila umetnostna zgodovinarka Bernarda Podlipnik.

Petdeset let, več kot štirideset razstav

Jože Bartolj, letnik 1969, je na likovnem oddelku Pedagoške fakultete v Ljubljani diplomiral leta 1997. Že od začetkov se posveča predvsem sakralni umetnosti, pri čemer so prvine njegovega sloga zraščene s tradicijo najstarejših vplivov krščanskega umetniškega izročila. Ob delu voditelja na Radiu Ognjišče tudi redno razstavlja, imel je že okoli 40 samostojnih in več skupinskih razstav. Ob letošnjem življenjskem jubileju bo slikar Bartolj septembra razstavljal v Galeriji Družina.

Začetki Finžgarjeve galerije in njen preporod pred petimi leti
Začetki Finžgarjeve galerije segajo v leto 1985, ko je župnija Trnovo praznovala dvestoletnico. Župnik Janez Pogačnik in študentski duhovnik Janez Gril sta prišla do zamisli, da v trnovskem župnišču, v takratni zimski kapeli sv. Križa, postavi razstavo svojih del slikar Matej Metlikovič. Na odprtju razstave, bilo je 26. junija tistega leta, je govoril Taras Kermauner in razstavo poimenoval »slikarstvo kot molitev«. Od takrat se je v galeriji zvrstilo na desetine umetniških razstav. Za svoje delo je dosedanja predsednica KUD Finžgarjeva galerija Slava Borka Kucler pred odprtjem Bartoljeve razstave prejela priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, podelila ji ga je Monika Ivančič Fajfar. O zaslugah Kucljeve za preporod galerije so v JSKD zapisali: "Finžgarjeva galerija ima že dolgo tradicijo, ki sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, vendar galerija ni delovala ves ta čas z enako intenzivnostjo, ampak v valovih, povezanih z bolj ali manj intenzivnimi volonterskimi prizadevanji skupin posameznikov. Pred leti je zaradi pomanjkanja takih ljudi kulturno dogajanje v Trnovem že povsem zamrlo; gospa Slava Borka Kucler ima zasluge za njegov temeljit preporod. Pred petimi leti je okrog sebe je zbrala ekipo kulturnih in umetniških profesionalcev, s katerimi je v Trnovo pripeljala raznolik progam na visoki kakovostni ravni. Organizacijske veščine in andragoška znanja, ki jih je razvila v dolgoletni profesionalni karieri, je od upokojitve naprej razdajala s prostovoljnim delom v društvu, v katerem je s požrtvovalnim delom skrbela za organizacijo in koordinacijo raznovrstnih kulturnih dogodkov. Finžgarjeva galerija je pod njenim vodstvom postala ključno kulturno stičišče v Trnovem, ki je kot prostor kulturnega izraza vključila širok krog ljudi in povezala ljubiteljsko in profesionalno kulturo na visoki ravni."

Razstava del Jožeta Bartolja bo na ogled do 7. julija.

Z glasbo sta večer na odprtju razstave v Finžgarjevi galeriji obogatili Bartoljeva hči Katarina in tašča Vlasta Rus.

Odprtja razstave v Finžgarjevi galeriji se je udeležil tudi Rafko Valenčič