Iniciativa združuje okrog 1500 staršev otrok, vključenih v zasebne vrtce – njihov delež v Sloveniji je 5,8 %. Zasebne vrtce ima zgolj 18 % slovenskih občin (38 od 212), velika večina kvečjemu enega, daleč največ pa Mestna občina Ljubljana. Za Občino je strošek subvencije za otroka v zasebnem vrtcu za 15 % nižji od stroška subvencije za otroka v javnem vrtcu, na ta račun so občine v letu 2022 prihranile okvirno vsaj 3 milijone €. Za subvencije za otroke v zasebnih vrtcih so občine leta 2022 namenile do 0,6 % občinskega proračuna. V občinah tudi do 12 % otrok, vključenih v vrtec, obiskuje javni vrtec v drugi občini, torej jih je več kot otrok v zasebnih vrtcih, navajajo v Iniciativi.

Sporna sprememba 34. člena Zakona

Novemu predlogu zakonskih sprememb torej v Iniciativi staršev otrok v zasebnih vrtcih odločno nasprotujejo, saj so spremembe po njihovem diskriminatorne, nepravične, protiustavne in nestrokovne. Nasprotujejo delu sprememb, ki posegajo v pravico do sofinanciranja otrok v zasebnem vrtcu, saj je v načrtu sprememba 34. člena Zakona, ki ta čas omogoča to pravico. Namen spremembe je zgolj postopna ukinitev možnosti, da imajo lahko otroci sofinancirano obiskovanje zasebnega vrtca, in ukinitev zasebnih vrtcev v Sloveniji.

Ukinitev pravice do sofinanciranja zasebnega vrtca

Vodja Iniciative Gregor Bezenšek ml. predlog sprememb vidi kot trojanski konj, ker dolgoročno domala pomeni odvzem možnosti otrokom, da obiskujejo zasebne vrtce, in ukinitev zasebnih vrtcev. Z načrtovano spremembo 34. člena se po njegovem otrokom ukinja pravica do sofinanciranja zasebnega vrtca, po novem bo to možno le prek koncesije, ki bi jo moral zasebni vrtec pridobiti od Občine, česar pa v praksi ne bo, saj jih ni že sedaj, saj jih Občine ne razpisujejo ali jih podelijo zelo redko.

Diskriminatorna omejitev

»Sprememba zakona naj bi sicer ohranila zdaj veljavno sofinanciranje otrok v obstoječih zasebnih vrtcih, a je ta določba pisana tako, da bo otežila njihovo delovanje do te mere, da je v praksi domala neizvedljiva, kar bo privedlo do zapiranja zasebnih vrtcev. Zelo diskriminatorno bo namreč omejila število otrok s pravico do sofinanciranja obiskovanja zasebnega vrtca. V njem bo lahko subvencioniranih samo tolikšno število otrok, za kolikor bo imel zasebni vrtec na dan sprejetja zakona sklenjenih pogodb z občinami. Hkrati bodo do subvencioniranja upravičeni le otroci iz občin, s katerimi ima zasebni vrtec na dan sprejetja zakona sklenjeno pogodbo,« opozarja Bezenšek ml.

Grob poseg v pravico staršev

V Iniciativi izpostavljajo, da občine ne sofinancirajo zasebnih vrtcev, marveč je subvencija pravica otroka ali njegovega starša. Sprememba zakona bi torej v praksi prinesla grob poseg v pravico staršev do svobodne izbire predšolske vzgoje za njihove otroke, s tem bi prišlo do omejevanja svobode staršev. Državo sprašujejo, zakaj želijo otroke in njihove starše, torej lastne državljane, diskriminirati na podlagi tega, da imajo morda drugačne poglede na svet in na vzgojo, da si želijo za otroke tisto, v kar sami verjamejo, da je zanje najboljše.

Zakaj ukinjanje že pridobljenih pravic?

»Zakaj je potrebno ukinjanje že pridobljenih pravic? Zakaj nas peljete nazaj v enoumje in nam kratite pravico do možnosti izbire predšolske vzgoje za naše otroke? Ste pozabili na 9. člen Zakona o vrtcih, da imamo starši pravico izbrati programe predšolske vzgoje za otroke v javnem in zasebnem vrtcu, in na cilje predšolske vzgoje, opredeljene v Beli knjigi? Ste pozabili na 2. člen Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, da so cilji sistema vzgoje in izobraževanja pri nas zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično, narodno pripadnost in uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja?«

Iz povsem praktičnih razlogov

Bezenšek dodaja, da ima ogromno staršev otroka v zasebnem vrtcu iz povsem praktičnih razlogov, ker je javni vrtec predaleč ali časovni okvir varstva v njem staršem ne ustreza … Po njegovem se država širokousti z demokracijo, liberalizmom, pluralizmom, inkluzivnostjo, po drugi stari pa želi na prefinjen in manipulativen način odvzeti osnovne pravice lastnim otrokom in njihovim staršem ali pa jim reče: če jih hočete imeti, pa si jih mastno plačajte, kar je po njegovem sramotno in nedopustno.

V podrobnostih se skriva manipulacija

»Natanko to počne novi predlog Zakona o vrtcih, ki je na prvi pogled lepo zapisana črka na papirju, v podrobnostih pa se skriva manipulacija, ki dolgoročno ukinja zasebne vrtce. Govorimo o zelo majhnem številu otrok, ki koristi pravico do sofinanciranja obiskovanja zasebnega vrtca. V zasebni vrtec hodi le okrog 5 % v vrtce vključenih otrok, torej dobrih 5000 otrok. Kje je torej problem? Stvar je povsem nerazumljiva, razen če si jo razložimo z ideološke strani ali s strani tistih, ki jih otroci v zasebnih vrtcih motijo. Kdo bi bil lahko tak?« se sprašujejo v Iniciativi.

Gregor Bezenšek ml. in dr. Pascale Emily Pečnik iz Iniciative starštev otrok v zasebnih vrtcih. FOTO: FB Gregor Bezenšek ml.

Precej nižji strošek za Občino

Že zdaj so otroci, vključeni v zasebni vrtec, obravnavani neenakopravno, saj jim pripada zgolj 85-odstotna subvencija vrtca v primerjavi z otroki v javnem vrtcu. Posledično so otroci v zasebnih vrtcih za Občino precej nižji strošek, saj zanje namenijo 15 % manj sredstev in posledično denar, ki pripada tem otrokom, namenjajo za druge, večkrat tudi nepotrebne stvari. Pretekla leta so občine na račun otrok v zasebnih vrtcih prihranile več milijonov €, na ministrstvu pa ves čas ponavljajo mantro, da javni vrtci zaradi upadanja rodnosti beležijo upad vpisov in da je prostih mest preveč.

Problem upadanja rodnosti reševati celostno

»Rodnost res upada, a tega problema nikakor ne rešujemo tako, da otrokom jemljemo že pridobljene pravice, staršem pa možnost izbire vrste predšolske vzgoje zanje. V nobeni drugi državi v EU zaradi upada rodnosti ne ukinjajo pravice otrokom ali staršem odvzemajo možnost izbire vrste predšolske vzgoje zanje, te »skrajno neumne in nesmiselne« poteze se je lotila zgolj Slovenija. Bezenšek je prepričan, da je treba problem upadanja rodnosti reševati celostno, na nacionalni ravni in na način, da bomo ob tem kot družba rastli, se razvijali in krepili, ne pa nazadovali v enoumje.

Obstoječ sistem deluje dobro

Ministrstvo poziva, naj namesto uničevanja in jemanja pravic raje najprej ukine normativ +2 dodatna otroka v oddelku, uveljavljen v času nezadostnih kapacitet v javnih vrtcih, ki niža kakovost vzgoje, čemur pritrjuje tudi stroka; pa tudi, naj išče rešitve, da se v vrtce vključi vsaj del 15 % otrok, ki niso vključeni ne v javne ne v zasebne vrtce. Namesto takšnih konstruktivnih rešitev zdaj uporabljajo destruktivne poteze, s katerimi želijo na silo in na hitro rušiti obstoječ sistem predšolske vzgoje, ki dobro deluje in upošteva raznolikost, svobodo staršev pri izbiri in viša kakovost, je prepričan.

Možni tudi protesti

Ker sprememba zakona ukinja ustanavljanje novih zasebnih vrtcev, prinaša pa postopno in tiho zapiranje obstoječih, v Iniciativi od ministrstva zahtevajo, da se ohrani trenutno veljaven 34. člen Zakona o vrtcih, hkrati pa se otrokom omogoči pravica do 100 % subvencije za obiskovanje zasebnega vrtca. Predlog zakonskih sprememb označujejo za nadvse škodljiv in diskriminatoren, v kolikor pa bodo na ministrstvu naleteli na gluha ušesa, napovedujejo tudi proteste in vložitev pritožbe na Ustavno sodišče in ESČP.

Manjšine bi bilo treba najbolj varovati

Koordinatorka Iniciative dr. Pascale Emily Pečnik je prikimala, da predlagan diskriminatorni zakonski predlog ne deluje v korist otrok, z njim pa se posega v že pridobljene pravice, omejuje izbiro staršev in na dolgi rok ukinja zasebne vrtce, čeprav jih obiskuje le manjšina – in manjšine naj bi bilo treba v demokraciji najbolj varovati, na pa ignorirati in potiskati čez rob. Države EU imajo enak ali bistveno višji odstotek zasebnih vrtcev in če se tako radi primerjamo s skandinavskimi državami, zakaj se ne bi tudi tokrat?

Gre pri tem za sofinanciranje otroka in ne vrtca

»Na Švedskem nad 20 % otrok obiskuje zasebni vrtec, starši pa prejemajo subvencijo ne glede na to, ali otrok obiskuje javni ali zasebni vrtec, in jim je jasno, da gre pri tem za sofinanciranje otroka in ne vrtca. Lokalno skupnost bistveno manj stane otrok, ki obiskuje zasebni vrtec, kot tisti v javnem, torej so ekonomski argumenti nevzdržni, saj občine privarčujejo,« zagotavlja Pečnikova in navaja podatke za Mestno občino Ljubljana za leto 2023, da otrok, ki tam obiskuje zasebni vrtec, stane kar 54 % manj kot tisti v javnem, od vseh stroškov za otroke v vrtcih pa MOL nameni zgolj 2,8 % za tiste v zasebnih.

Geografska omejitev možnosti vpisa

Na makroravni pa govorimo o kvečjemu 0,6 % vseh izdatkov občin na letni ravni, še opozori Pečnikova. Obenem pa prehodne določbe predloga spremembe zakona celo geografsko omejujejo možnost vpisa: »Če bo torej imel zasebni vrtec v moji občini, kjer imam že vpisanega otroka in želim vpisati drugorojenko, na dan sprejetja zakona 10 pogodb z Občino, iz katere prihajam, in bodo s tem vsa mesta za otroke iz naše občine zasedena, prosto mesto pa bo imel na osnovi pogodbe s sosednjo občino, jo bom primorana vpisati drugam. Ni to bizarno?«

Neznan datum morebitne uveljavitve

Še bolj bizarno pa se ji zdi, da bo lahko vpisala otroka v javni vrtec vsake druge občine s prostimi mesti in bo Občina ta strošek, višji od sofinanciranja v zasebnem vrtcu, brez težav poravnala. Zato kot starš otroka, ki obiskuje zasebni vrtec, pristojne sprašuje po razlogu, da želijo posegati v pravice njenih otrok, in zakaj omejujejo njeno možnost izbire oziroma to pogojujejo z denarjem. Hkrati je neznan datum morebitne uveljavitve tega zakonskega predloga, ki bi lahko pomenil prikrito ukinitev vseh zasebnih vrtcev brez koncesije, torej večine. Sklepanje pogodb namreč zapade v začetek šolskega leta in se utegne zgoditi, da vrtci ne bi imeli sklenjenih novih pogodb.

Ne gre za levo ali desno, gre za otroke

»Ne gre za levo ali desno, gre za otroke, ki še ne poznajo ideoloških kapric, marveč imajo v resnico eno željo, odraščati v spodbudnem okolju, v katerem občutijo varnost. Starši in država pa smo jim to dolžni omogočiti. Gre za svobodno izbiro in enake možnosti za vse, o čemer je bilo veliko širokoustja ob osamosvojitvi, ko so govorili o 'osvoboditvi edukacije'. Številke smo resnični ljudje, otroci, starši, družine – tudi družine nad 800 vzgojiteljic, zaposleni v zasebnih vrtcih, ki danes živijo v negotovosti,« je še odločna Pečnikova.