Mesec dni je na ogled Cerkovna ordninga oz. Cerkveni red, ki ga je napisal Primož Trubar. Izšla je leta 1564 v Tübingenu v nakladi 300 ali 400 izvodov, vendar so bili kmalu večinoma uničeni. Edini v celoti ohranjen izvod iz Dresdna se je izgubil med drugo svetovno vojno. Nato pa je leta 1971 duhovnik Jože Markuža odkril izvod v Vatikanski apostolski knjižnici, vendar je bil precej poškodovan. Leta 2008, ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva, smo si ga lahko ogledali v Narodnem muzeju v Ljubljani. Nenadejano pa je bil leta 2013 v Mestnem arhivu v Memmingenu v Nemčiji najden odlično ohranjen izvod tega pomembnega besedila. Prav ta bo osrednji eksponat razstave, ki jo v Narodni in univerzitetni knjižnici ob 450. obletnici izida tega Trubarjevega dela posvečajo zgodnjemu slovenskemu tisku. Cerkovna ordninga in poleg nje še cerkveni in šolski redi iz Nukovih zbirk in Arhiva RS bodo razstavljeni od 4. septembra do 4. oktobra. Ob delu bodo obiskovalci lahko spoznali vsebino in pomen knjige na plakatih, s katerih je mogoče razbrati Trubarjevo vizijo pravne, organizacijske in duhovne ureditve slovenske cerkve, pri čemer je bila slovenščina tudi jezik vseh cerkvenih obredov.

Kljub prizadevanjem pa slovenskemu ministrstvu za kulturo od Nemčije ni uspelo odkupiti Cerkovne ordninge, saj v Memmingenu temu niso naklonjeni. ko bo Cerkovna ordninga v Sloveniji, pa se ji bodo posvetili tudi razni strokovnjaki.

Cerkovna ordninga je prvo cerkveno pravno besedilo v slovenščini. Ob ogledu razstavljenega dela pa je avtor razstave Kozma Ahačič namignil tudi, da so v njem morebiti zapisane prve slovenske besede, ki so namenjene ženski. Sicer je Cerkveni red po njegovem mnenju pomemben tudi kot teološko besedilo, »iz katerega lahko vidimo Trubarjevo popolno predanost krščanskemu nauku in ostro grajo vseh, ki krščanskega nauka ne sprejemajo ali ga ne sprejemajo prav. Trubar je v Cerkovni ordningi brezkompromisen: kdor veruje, naj vero ohranja, kdor ne veruje ali veruje narobe, naj si vero pridobi.« Besedilo je sestavljeno iz štirih delov: na uvodnih treh straneh Trubar napoveduje vsebino knjige, a se napovedani členi po vrstnem redu ne pokrivajo z dejansko vsebino dela. V prvem delu na 131 straneh Trubar podrobno razlaga protestantski krščanski nauk, ki je skoraj v celoti preveden po mecklenburškem cerkvenem redu. V drugem delu na 30 straneh razlaga naloge pridigarjev oziroma duhovnikov ter govori o njihovi vzgoji, izobraževanju, imenovanju pa tudi o volitvah in imenovanju škofov. V tretjem, najobsežnejšem delu, pa na 185 straneh piše o verskih obredih in opravilih.


"Vatikanska" Cerkovna ordninga

Čeprav je bila v času Trubarjevega življenja njegova Cerkovna ordninga uperjena proti katoliški Cerkvi in je po besedah Kozme Ahačiča Trubar z njo neposredno posegel v pravice oblasti deželnega kneza, zaradi česar je bila knjiga tudi prepovedana, so se zdaj razmere spremenile in lahko na to delo gledamo drugače – "kot izpoved iskreno vernega kristjana, ki sili v premislek, samokritiko in poglobitev v svojo vero tudi vsakega katoličana." Še vedno gre za protestantsko besedilo, zato se z njim ne moremo strinjati v celoti, "na mnogih pa mu lahko samo prikimamo. In ob njegovi neomajni veri se lahko ob tem zamislimo nad svojo," razmišlja Kozma Ahačič.

Članek o Cerkovni ordningi, ki ga je napisala Ksenja Hočevar, si lahko preberite tudi v 36. številki Družine.

Foto: Tamino Petelinšek