Škof Jurij Bizjak: Naj v svetem letu pridejo tudi k nam od Gospoda časi olajšanja!

Na začetku slovesnosti so se zbrali na dvorišču stolnice v Kopru. FOTO: Helena Eržen

Prvi so v sveto leto vstopili v koprski škofiji:  že v soboto, 28. decembra, so ga pričeli v novogoriški konkatedrali, na nedeljo Svete družine pa v koprski stolnici. Škof Jurij Bizjak je v pridigi navzoče nagovoril z mislimi o romanju in o pomenu družine v današnjem času. »Romanje v razne kraje nas spominja tudi na to, da nimamo tu stalnega bivališča in smo popotniki na zemlji,« je dejal. Glede vloge družine je povedal, da ima družina v nasprotju s posameznikom zelo dolgo življenjsko dobo, saj se njen rod nadaljuje. Po drugi strani pa je opozoril, da je ravno družina danes »najbolj oropana svojih pristojnosti«. Zbranim je škof Bizjak, ki od imenovanja do umestitve novega koprskega škofa Petra Štumpfa 1. februarja 2025 opravlja službo apostolskega administratorja škofije, zaželel: »Naj v svetem letu pridejo tudi k nam od Gospoda časi olajšanja!«

Svetoletne cerkve v škofiji Koper so: stolnica Marijinega vnebovzetja v Kopru, Sveta Gora pri Gorici in Log pri Vipavi.

Škof Peter Štumpf: Sveto leto je podarjen čas iskanja Boga 

Začetek svetega leta so v stolnici v Murski Soboti pričakali slovesno. FOTO: Karlo Smodiš

V stolnici sv. Nikolaja je škof Peter Štumpf zbrane spodbudil, naj upajo. »Kdor upa, še ima voljo, da živi. Kdor pa je izgubil upanje, je izgubil sebe in je izgubil druge,« je dejal. Iskanje Boga v svetem letu je povezal z dogodki iz evangelija ob prazniku Svete družine, v katerem beremo, kako sta Marija in Jožef na romanju v Jeruzalem iskala mladega Jezusa. »Sveto leto je podarjen čas iskanja Boga. Mnogi se sprašujejo, kje je Bog. Kam je odšel? Nikjer ga ni. Kako ga najti? Marija in Jožef sta ga našla v templju, ko je razglasil sebe, ki je Božja beseda in Modrost. Imeli bomo veliko priložnosti, da Boga srečamo v Svetem pismu pri premišljevanju njegove Besede, v prejemanju svetih zakramentov, v molitvi, v srečanjih drug z drugim, tudi  na naših romanjih v stolnico sv. Nikolaja. Te priložnosti so svete in od Boga dane. Po njih prihaja do nas.«

Škof Štumpf: »Hrepenenje Marije in Jožefa po njunem Bogu, naj se po Svetem Duhu izlije tudi v našo dušo, v srce in kri. Ne bomo razočarani. Bog bo priromal do nas.« FOTO: Karlo Smodiš
Zbrane je škof Štumpf nagovoril, naj v svetem letu radi prihajajo v stolnico: »To našo cerkev bomo v svetem letu še bolj lahko doživeli in sprejeli kot domačo hišo, kamor se otroci radi vračajo. Tam, kjer je dom, je družina. Tam, kjer je stolnica, je božje domačinstvo.«

Svetoletna cerkev v škofiji Murska Sobota je stolnica sv. Nikolaja v Murski Soboti.

Škof Andrej Saje: Kaj bi se spremenilo, če bi prenehali želeti vse razumeti in bi začeli bolj neposredno zaupati Bogu?

Škof Saje med slovesnim bogoslužjem ob začetku svetega leta. FOTO: Škofija Novo mesto

Škof Saje je pri slovesni maši ob začetku svetega leta v novomeški stolnici spregovoril o identiteti kristjanov, ki temelji na svetem krstu. Vse je spodbudil, naj »se spomnimo daru milosti tega zakramenta in pomislimo, kaj pomeni ta resničnost za nas. Kako jo lahko uresničimo, tam, kjer smo in živimo vsak v svojem stanu kot duhovniki, redovniki ali laiki.« Ob evangeliju o Mariji in Jožefu, ki na romanju v Jeruzalem iščeta Jezusa, je spomnil, da morajo starši ozavestiti, da otroci niso njihova last. Dejal je: »Marija in Jožef se premakneta in najdeta Jezusa. Tudi mi pojdimo v svetem letu na pot in iščimo Gospoda v naših življenjih. Krepimo našo krščansko identiteto in upanje, ter pomagajmo pri tem tudi drugim.« 

Svetoletne cerkve v novomeški škofiji so: stolnica sv. Nikolaja v Novem mestu, škofijsko božjepotno svetišče na Zaplazu, samostanska cerkev v Kloštru pri frančiškanih v Novem mestu in župnijska cerkev sv. Petra v Črnomlju.

Nadškof Stanislav Zore: Naj nas sveto leto usmeri na prave poti

»Odrešenje je na vrhu stopnic, za vsakega in za vse.« FOTO: Tatjana Splichal

Sveto leto v ljubljanski nadškofiji se je začelo z molitvijo v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani in se nadaljevalo s procesijo do ljubljanske stolnice sv. Nikolaja, kjer je ljubljanski nadškof Stanislav Zore daroval slovesno sveto mašo in zbrane nagovoril.

Stolnica v Ljubljani je bila polna vernega ljudstva. FOTO: Tatjana Splichal

Procesijo do stolnice je označil za prvo svetoletno romanje, ki je romarje privedlo do Križanega, svetoletnega križa v kapeli sv. Križa v ljubljanski stolnici, »kjer bomo vedno znova počastili Božjo ljubezen, se zanjo zahvalili in se pred njim pokesali svojih grehov«. V nagovoru je spomnil na znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je oblikoval Križanega, kapelo, v kateri ga hranijo, in stopnice, ki vodijo do tja. Pred smrtjo je izrekel pomembne besede, da je »odrešenje na vrhu stopnic, za vsakega in za vse«.

Na stopnicah smo vsi, je poudaril nadškof Zore, na vrhu teh stopnic pa nas čaka On, ki bo Očeta prosil odpuščanja »za vsakega izmed nas, ki se bomo v tem svetem letu ozrli na Križanega in zahrepeneli po odrešenju«. Ker ne vemo, na kateri stopnici stojimo, je to sveto leto namenjeno tudi temu, da svoj pogled usmerimo v cilj, ne glede na to, na kateri točki vzpona smo.

Romarji upanja - rdeča nit svetega leta 2025. FOTO: Tatjana Splichal

Kor romarji upanja smo dolžni tudi neprestano skrbeti za mir in ga varovati, ohranjati upanje med mladimi in ga prinašati med ostarele in uboge. Po nadškofovih besedah se sveto leto »ne sme spremeniti v pobožna dejanja in svetoletna romanja«, pač pa se moramo s premišljujočim pogledom usmeriti na prave poti, »ki vodijo k vnovični vzpostavitvi tistih odnosov, ki smo jih zaradi najrazličnejših vzrokov pretrgali«.

Svetoletne cerkve v ljubljanski nadškofiji so: stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani, bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, bazilika Žalostne Matere Božje v Stični in župnijska cerkev na Rakovniku v Ljubljani.

Škof Maksimilijan Matjaž: Trije skupni nameni kot skupna prošnja Bogu Očetu

Ob odprtju svetega leta se je v Celju zbralo veliko duhovnikov in vernikov. FOTO: Marjana Perkovič / fb Škofije Celje

Škof Matjaž je v pridigi med današnjo slovesnostjo ob začetku svetega leta v celjski stolnici izpostavil tri skupne namene, ki naj bodo naša skupna in osebna prošnja Bogu Očetu v tem svetem letu: prva prošnja naj bo, da bi bili kristjani bolj povezani, da bi resnično postajali družina ter da bi skupaj pričevali in postajali res sinodalna Cerkev Jezusovih učencev.

Druga skupna prošnja naj bo za spravo med nami: da bi več molili in se trudili za spravo v naših odnosih, z našimi bližnjimi in bolj oddaljenimi, za spravo in pomiritev v našem narodu, v politiki, končno pa tudi za spravo v samem sebi, s seboj in z Bogom.

Tretja skupna prošnja pa je povezana s podobo duhovnika, ki bo vernike spremljala na svetoletni sveči: to je podoba mladega duhovnika Izidorja Završnika, ki je bil v starosti 26 let ustreljen kot talec v mariborskem nacističnem zaporu, ko je stopil na mesto mladega fanta in mu s tem rešil življenje. Zanj celjska škofija vodi proces, da bi njegova daritev življenja bila prepoznana kot sveta in sad Božje milosti in bi ga lahko klicali kot zavetnika življenja in sprave.

Škof Matjaž je vernikom kot zgled podal duhovnika Izidorja Završnika, slovenskega Kolbeja. FOTO: Marjana Perkovič / fb Škofije Celje

Škof Matjaž je zbrane vernike povabil, naj se priporočajo temu mlademu duhovniku, predvsem za pogum, »da bi lahko branili dostojanstvo in svetost življenja vse od začetka do dostojnega zaključka«.

Svetoletne cerkve v celjski škofiji so: stolnica sv. Danijela v Celju, bazilika sv. Marije Lurške v Brestanici, božjepotno svetišče svete Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu, božjepotno svetišče sv. Marije Vnebovzete v Olimju pri Podčetrtku in bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah pri Celju.

Nadškof Alojzij Cvikl: V svetem letu poglobimo svojo vero

Po besedah iz pridige nadškofa Cvikla ima vsako jubilejno sveto leto svoj cilj. »Na prvem mestu je oznanilo daru odpuščanja in Božjega usmiljenja, ki nam ga Bog naklanja. To je zelo pomembno, kajti živimo v času, ko je v ospredju ego-jaz, ko zelo težko priznamo svoje grehe in prosimo odpuščanja. Odpuščanje je osrednja beseda jubileja, kajti Božji Sin se je učlovečil in umrl na križu, da bi dosegli spravo z nebeškim Očetom, kot beremo v Pismu Efežanom (prim. Ef 2,14–18).«

Ob začetku svetega leta so verniki napolnili tudi mariborsko stolnico. FOTO: Jože Potrpin 

Kot je še dejal nadškof Cvikl v mariborski stolnici, je osrednje vodilo svetega leta - 'Upanje ne osramoti' - vabilo, da se podamo na pot. »Podati se na pot je značilnost tistega, ki išče smisel svojega življenja, ki želi odkriti tišino, ki se je pripravljen nečemu odpovedati, ki se ne boji napora … kajti ravno na poti odkrije, kaj je v njegovem življenju bistveno, kaj navlaka. Za romanje so značilne tri stvari: klic, obljuba in zaupanje. Romanje je izraz vere, je klic, da nekaj zapustim in se podam na pot. Na tej poti odkrijem Božji načrt zame, ki pa je tudi obljuba, da na tej poti nisem sam, in zavest, da je Bog zvest svojim obljubam. Romar na poti prečka križišča in premaguje meje. Romar ima vedno pred seboj cilj, to ga loči od navadnega turista,« je poudaril nadškof in dodal, naj v sveto leto stopimo z vero in pogumom, saj nas Gospod čaka, da nas popelje na pot novega upanja.

Svetoletne cerkve v mariborski nadškofiji so: stolnica sv. Janeza Krstnika v Mariboru, Maribor – Sv. Marija (bazilika Matere usmiljenja – frančiškani), Ptujska Gora – bazilika ptujskogorske Matere Božje in za določena romanja, ki so predvidena po urniku, tudi Homec pri Slovenj Gradcu (cerkev Matere Božje).