Letošnji Teden za življenje se je približal mladim in sicers predavanjem s. Mirjam Cvelbar o ustvarjanju človeka v laboratoriju. S. Mirjamv uri in pol, ki jo je z mladimi preživela na Centru SKAM, prehajala iz vlogeredovnice k vlogi ginekologinje in tako predavanju dala tako duhovni kotmedicinski poudarek.

S. Mirjam je mlade spomnila, kako poteka oploditev ponaravni poti, nato pa obširneje pojasnila, kako »ženo in moža zamenjata pipetain petrijevka« – opisala je različne postopke oploditve z biomedicinskopomočjo. Dotaknila se je tudi problema neplodnosti in poudarila, da Cerkevzagovarja odkrivanje vzrokov zanjo in iskanje rešitev (zdravljenjeneplodnosti), sodobna medicina pa pogosto katerega od teh korakov preskoči inse raje (pre)hitro odloči za oploditev z biomedicinsko pomočjo.

Čeprav so nekateri postopki tovrstne oploditve po razlagahnekaterih v skladu s cerkvenimi dokumenti, s. Mirjam pravi, da je vsak postopekoploditve z biomedicinsko pomočjo vsaj na meji človekovega dostojanstva. Pritem je npr. izpostavila vprašanje, kaj se zgodi z zarodki, ki jih zauresničitev osnovne želje staršev, »ne potrebujejo«. Večino jih namreč (včasihcelo, če starši želijo drugače) zavržejo. Poudarila je, da cilj oplojevanja zbiomedicinsko pomočjo nikoli ni bil, da bi vsi zarodki pripeljali do rojstva,pač pa le pridobiti nekaj zarodkov, za kar so pripravljeni žrtvovati vseostale. To se ujema s podatki, ki kažejo, da za rojstvo 1 zarodka v povprečjuustvarijo 19 zarodkov, torej jih 18 žrtvujejo za enega.

Zgovoren podatek, da je pred odločitvijo za oploditev zbiomedicinsko pomočjo nujen tehten razmislek, je dejstvo, da je profesor, kisam izvaja takšne postopke, naštel 14 etičnih vprašanj v zvezi z njimi. Cerkevje, kot je iz občinstva pojasnil p. Andrej, tu stroga učiteljica, a hkrati sočutnamati, ki razume stisko neplodnih parov.