Tri dni zatem, ko je na slovesnosti v Hirošimi tamkajšnji župan Kazumi Matsui pozival k prepovedi jedrskega orožja, se podobne težnje glasno ponavljajo tudi v Nagasakiju. Na današnji dan leta 1945 je namreč nad tem mestom je eksplodirala bomba z imenom Debelinko (Fatman) s plutonijevo sredico. Za posledicami eksplozije je takoj umrlo okoli 40.000 ljudi, skupno pa naj bi posledice zahtevale več kot 70.000 žrtev.

Pogodba ZN o prepovedi jedrskega orožja še ni stopila v veljavo

Župan mesta Tomihisa Taue je danes, 9. avgusta, ob obletnici pozval japonsko vlado, naj čim prej podpiše in ratificira pogodbo ZN o prepovedi jedrskega orožja. Vsakoletne slovesnosti se je poleg preživelih udeležil tudi premier Shinzo Abe.
Pogodbo je podpisalo 122 držav, a med njimi ni tistih, ki imajo jedrsko orožje v svojem arzenalu. Prav tako še ni stopila v veljavo, saj je še ni ratificiralo potrebnih 50 držav.

Nam grozi nova oboroževalna tekma?

Več kot 70 let pozneje je videti, da se svet iz izkušenj o strahovitih posledicah uporabe jedrskega orožja ni ničesar naučil, saj nam po ocenah analitikov grozi nova oboroževalna tekma, tudi na področju jedrske oborožitve. Največja grožnja najverjetneje preti iz Severne Koreje. Iran po enostranskem odstopu ZDA iz mednarodnega sporazuma o njegovem jedrskem programu napoveduje, da bo tudi sam prenehal izpolnjevati obveznosti iz sporazuma, ZDA in Rusija pa sta odpovedali pogodbo o prepovedi nameščanja jedrskih raket srednjega dosega, ki je bila temelj varnosti v Evropi po koncu hladne vojne.

Nesebičen japonski zdravnik tvegal življenje, da bi pomagal ranjenim

Med preživelimi je bil tudi katoličan in dekan oddelka za radiologijo na univerzi v Nagasakiju, dr. Takashi Nagai. Njegovo zgodbo in življenje v Nagasakiju in okolici po napadu z atomsko bombo je v knjigi Pesem za Nagasaki opisal avstralski misijonar in pisatelj Paul Glynn.

Japonski zdravnik je kot radiolog nesebično tvegal življenje pri pomoči ranjencem. Bomba je poškodovala tudi univerzitetno bolnišnico, v kateri je delal. V njej je umrlo 80 odstotkov osebja in bolnikov.

Tako v knjigi opiše stanje po eksploziji:

»Zmeda pred bolnišnico je bila strašanska. Trupla so visela z glavo navzdol na kamnitih zidovih in ograjah; nekatera so bila brez udov ali glave. Mimo je tekla mama z divjim pogledom in v naročju oklepala obglavljenega otroka, dva otroka pa sta očeta vlekla po hribu navzgor. Čez cesto je na strehi goreče stavbe neki moški poblaznelo plesal in pel. Umirjen ostareli par je z roko v roki odšel na hrib proč od hrumečega morja plamenov pod seboj. Nagai in njegovi sodelavci pa so lahko samo nemočno stali, medtem ko se je požar širil po vsej bolnišnici.«

Nagai je bil v napadu ranjen, njegova žena je umrla z rožnim vencem v rokah. Tudi njegovo življenje se je končalo zaradi radiacijske bolezni. Še prej pa je, čeprav priklenjen na posteljo, nadaljeval preiskave o posledicah sevanja jedrske bombe. O svojih ugotovitvah in izkušnjah je tudi pisal.

Zvonovi Nagasakija odzvanjali v srcih Japoncev

Ena izmed njegovih knjig, The Bells of Nagasaki (Zvonovi Nagasakija), po kateri je bil posnet tudi film, je vzbudila izjemno globok odziv v srcih Japoncev. V tistem času je večina Japoncev krščanstvo še vedno imela za nekaj neznanega, zato so se izogibali vsemu, kar je bilo povezano z njim. Zvonovi Nagasakija so postali edinstvena izjema. Knjiga je postala narodna uspešnica, čeprav je imela izrazito krščanski nadih. Japonci so v njej znova odkrili nekaj, kar je dolgo prekrivala vojna – ljubezen!

Kljub težkim preizkušnjam Nagai ni gojil zamer in ni preklinjal Boga. V tem pogledu je bil podoben svetopisemskemu Jobu. Še zdaj ga častijo verniki in tudi neverniki.



Na koncu knjige so fotografije opustošenja, ki je nastalo po eksploziji atomske bombe, dr. Takashija Nagaia in njegove družine ter spomenikov, ki so bili postavljeni v spomin na tragične dogodke.

Knjiga Pesem za Nagasaki je ob 70. obletnici napada izšla tudi v elektronski obliki.

Na tisoče smrtnih žrtev in dolgoletno trpljenje številnih zaradi posledic radiacije

Japonska je edina država, ki je izkusila posledice uporabe jedrskega orožja. 6. avgusta 1945 je štiri tone težka atomska bomba iz obogatenega urana, imenovana Mali deček (Little Boy), eksplodirala na višini 567 metrov in povzročila udarni val, ki je z močjo 35 ton na kvadratni meter in hitrostjo 440 metrov na sekundo uničil stavbe in ubil na tisoče ljudi.

V krogu 500 metrov okrog središča eksplozije so vsi skoraj takoj umrli. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okoli 140.000 ljudi. Preživeli pa so kasneje vse življenje trpeli posledice izpostavljenosti sevanju. Številni so zboleli za rakom.

V Nagasakiju je ob napadu z atomsko bombo za posledicami eksplozije takoj umrlo okoli 40.000 ljudi, skupno pa naj bi uporaba jedrskega orožja zahtevala več kot 70.000 življenj. Šest dni po napadu na Nagasaki je Japonska razglasila kapitulacijo, s čimer se je končala druga svetovna vojna tudi na Pacifiku.

Vir: STA, knjiga Pesem za Nagasaki, arhiv Družine
Foto: knjiga Pesem za Nagasaki