Po besedah papeža Frančiška je tudi tožba ena izmed oblik molitve. Verovati ne pomeni, da vse tiho in ponižno sprejmemo. »Vera je tudi boj z Bogom, v katerem mu pokažemo svojo zagrenjenost, brez pobožnih pretvez«, je papež dejal med današnjo splošno avdienco v Vatikanu. Upanje nima strahu, da pogleda stvarnosti v oči in sprejme njena protislovja. Frančišek je povedal, kako se včasih kdo spove, da se je Bogu pritoževal. On, Frančišek, v takem primeru vernika okrepi v njegovi drži. Bog je Oče, tožba pa je ena izmed oblik molitve. Papež je ob tem opozoril na svetopisemskega očaka Abrahama. Tudi on je spoznal »temo razočaranja, brezupa«.

Obenem pa se je Abraham v veri »odprl na videz nesmiselnemu upanju«, je pojasnil papež. Tega opisuje kot »sposobnost, da človek stopi onkraj človeškega razmišljanja, modrosti in previdnosti sveta, onkraj tistega, kar običajno pojmujemo kot zdravo človeško razumevanje, zato da lahko verjame v nemogoče«.

Upanje tudi pomeni, da »vstopimo v temo negotove prihodnosti«, je nadaljeval papež. Tudi Abraham je doživel težo te poti. Upanje ni zagotovilo, da bomo obvarovani dvoma in nemoči. Tako je Abraham v veri prosil Božje pomoči, da bi lahko še naprej upal in da bi od Boga prejel »neverjetno obljubo« lastnega potomstva.

Ko je Bog Abrahamu naročil, naj zapusti svoj šotor in opazuje zvezde, ga zvabi iz njegovega »omejenega pogleda na svet«, je pojasnil Frančišek. Da bi lahko verjeli, se moramo naučiti »gledati z očmi vere: to so le zvezde, ki jih lahko vidijo vsi, toda za Abrahama so postale znamenje Božje zvestobe«. »Če tudi preostane le možnost, da opazujemo zvezde, je napočil čas, da se zaupamo Bogu. In nič ni lepšega od tega«, je dejal sveti oče.

Današnja splošna avdienca je bilo papeževo zadnje množično srečanje z romarji v letošnjem letu. Ob zaključku so v vatikanski dvorani Pavla VI. nastopili artisti Zlatega cirkusa Liane Orfei ter papeža in obiskovalce razvedrili z žongliranjem in drugimi artističnimi točkami.

Vir: Kathpress
Foto: RV / Reuters