Turška država je prvič po več desetletjih znova razlastila pravoslavni samostan. Ministrstvo za gozdarstvo je 5. aprila letos zaseglo samostan Jezusove spremenitve na otoku Halki pred Carigradom v Marmarskem morju. Samostanske zgradbe bodo predelane v gasilsko postajo.



Otok Halki ima glede razlaščevanja oz. zapiranja cerkvenih ustanov s strani turških oblastnikov že zelo dolgo zgodovino. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je tam stal velik pravoslavni Marijin samostan, v katerem je delovala tudi obrtna šola pod poveljstvom vojne mornarice. Leta 1971 je ministrstvo za šolstvo znamenito Teološko fakulteto na Halkiju izključila iz državne univerze.

Patriarh Atenagora I. je predlagal, naj predavanja v tej izobraževalni ustanovi namenijo njegovim duhovnikom in tako so bile vsaj stavbe in dragocena knjižnica rešene pred razlastitvijo, vendar to ni trajalo dolgo. Semenišče v Halkiju je zaprto že 45 let, vendar je vsaj še v lasti ekumenskega patriarhata.

Samostan Jezusove spremenitve, ki ga je država zasegla v začetku meseca, je bil ustanovljen v zgodnjem 19. stoletju kot puščavniška naselbina, njegov namen pa je bil obnovitev izvirnih oblik vzhodnega meništva. Samostanska naselbina leži na vrhu griča nad slikovitim zalivom.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Turčija zasegla številne cerkve, samostane in šole v cerkveni lasti, pod pretvezo, »da jih spravi v red«, s čimer se je Ankara izognila javni razlastitvi. Cerkvene ustanove so prešle v državno last, še vedno pa so jih lahko uporabljali dejanski lastniki.

Leta 2007 je bila pravica do uporabe lastnikom samostana Jezusove spremenitve umaknjena. Delovni stroji so razdejali samostansko naselbino, porušili cerkev in uničili večino nabožnih predmetov. Kakršna koli popravila so bila prepovedana, kljub temu pa je patriarh Bartolomej I. odtlej vsako leto protestno obhajal bogoslužje in priredil molitveno bdenje v šotorski kapeli na opustošeni samostanski zemlji.

Zdaj je samostan dokončno zasežen, menih, ki se je zatekel med samostanske ruševine, pa pregnan. Opazovalci v Carigradu v tem na področju cerkvenih vprašanj vidijo nasilno zaostrovanje smernic politike predsednika Erdogana.

Vir: Kathpress
Foto: splet