Finski predsednik Sauli Niinistö, švedska premierka Magdalena Andersson in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan so ob posredovanju Stoltenberga dosegli dogovor o memorandumu, ki potrjuje, da bo Turčija na tridnevnem vrhu, ki se je včeraj začel v Madridu podprla povabilo Finski in Švedski, da postaneta članici zavezništva.

Članstvo mora podpreti vseh 30 članic

Kot je pojasnil generalni sekretar zavezništva Stoltenberg, naj bi današnjemu povabilu sledil podpis pristopnih protokolov, ki ju bo moralo ratificirati še vseh 30 držav članic Nata. Kdaj bosta postali članici, Stoltenberg ni želel napovedovati, je poročala STA.

Memorandum, ki so ga podpisali zunanji ministri Turčije, Švedske in Finske, določa, da si bodo te tri države zagotavljale medsebojno podporo v luči varnostnih groženj, s katerimi se soočajo. S finskim članstvom se bo ta zaveza še okrepila, je dejal Niinistö.

Dopolnitev zakonodaje

Po besedah Stoltenberga bosta morali Švedska in Finska še dopolniti svojo nacionalno zakonodajo, zavezali pa sta se tudi k zatiranju aktivnosti teroristične organizacije Kurdska delavska stranka (PKK). Ob tem je poudaril, da je pridružitev Švedske in Finske pomembna tako za ti dve državi kot za Nato, predvsem pa za baltske države. »To je tudi jasno sporočilo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da so Natova vrata odprta,« je dejal prvi mož zavezništva.

Turčija je širitvi sprva nasprotovala, saj je Finski in Švedski očitala, da podpirata teroristične organizacije, kot je Kurdska delavska stranka (PKK) v Turčiji.

Da je pridružitev dvojice skandinavskih držav pomembna tudi za Nato, je v prvem odzivu na sklenjeni dogovor poudarila tudi švedska premierka Magdalena Andersson, ki je dogovor s Turčijo označila za »zelo dobrega«.

»Sporazum s Finsko in Turčijo predstavlja pomemben korak za Švedsko in varnost Švedov. Finska in Švedska bosta prispevali k varnosti celotnega Nata,« je zapisala na Twitterju.