V Turčiji so se pojavili neposredni očitki proti ekumenskemu patriarhu Bartolomeju I., da naj bi bil vpleten v poskus vojaškega udara proti predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu. Častni voditelj pravoslavja naj bi že dlje časa »paktiral« z državnim sovražnikom št. 1, za kar ga je razglasila Ankara, pridigarjem Fethullahom Gülenom, je poročal časnik Aksam. Gülenovo milijonsko gibanje Erdogana označuje kot edinega odgovornega za poskus udara 15. julija letos.



Pod fotografijo Bartolomeja I. s Fethullahom Gülenom iz 90. let prejšnjega stoletja je informacijski urednik pri omenjenem časniku, Emre Diner, spodleteli upor dela turških oboroženih sil označil kot »delo Gülenovih teroristov, ameriške agencije CIA in grškega pravoslavnega patriarhata v Carigradu«.

Patriarhat v carigrajski četrti Fanar je očitke nemudoma zavrnil kot »povsem neutemeljene«. Patriarhat že dobro stoletje podpira demokratično ureditev v Ankari in ni nikoli podpiral ali zagovarjal nasilnih prevratov. Tudi pravoslavni kristjani v Turčiji so bili vedno zvesti zakoniti vladi.

Časnik Aksam je med vzroki za vojaški udar navedel vnovično zbližanje med Erdoganom in Putinom po večmesečnih sovražnih odnosih zaradi dogajanja v Siriji. Časnik se ob tem sklicuje na namige nekdanjega ameriškega veleposlanika v Jemnu, Arthurja Hughesa.

Agencija CIA naj bi po poročanju Aksama po vnovičnem zbližanju med Gülenovimi podporniki in patriarhatom ponudila »umik« predsednika Erdogana. Bartolomej I. naj bi bil zaskrbljen zaradi naraščajočega vpliva Rusov ob Bosporju, saj naj bi moskovski patriarh Kiril I. veljal za njegovega najnevarnejšega tekmeca pri vodenju vesoljnega pravoslavja.

Ameriški diplomat je minulo sredo odločno zavrnil očitke, da je kdaj koli širil tovrstne informacije. Te so se pod njegovim imenom najprej pojavile v Moskvi na spletni strani pravoslavija.ru.



Cerkveni krogi v Carigradu poudarjajo, da nekdanja srečanja in fotografije ekumenskega patriarha s Fethullahom Gülenom ne morejo služiti kot dokazi za prijateljski odnos med obema človekoma. Gülen naj bi se pred selitvijo v Združene države Amerike leta 1999 v Turčiji zbližal z vsemi verskimi osebnostmi, tudi iz vrst Armencev in Judov.

Isti opazovalci se zdaj bojijo, da bi Erdoganov režim medijsko kampanjo lahko uporabil tudi kot povod za protiukrepe proti krščanski manjšini v Turčiji in patriarhu Bartolomeju osebno. Skrbi v tej smeri povzroča tudi pomilostitev človeka, ki je bil obsojen umora duhovnika.

Gre za Oguzhana Aydina, moža, ki je 5. februarja 2006 v Trabzonu v severni Turčiji umoril italijanskega katoliškega duhovnika Andreo Santora. Po navedbah spletnega portala Vatican Insider naj bi bil Aydin eden izmed 31.482 zapornikov, ki so jih v zadnjih tednih izpustili iz turških zaporov. Pomilostitev so utemeljili z razlogom, da je potrebno pripraviti prostor za »velike zločince«, več deset tisoč pripadnikov vojske, razumnikov, poslovnežev in časnikarjev, ki so bili obtoženi vpletenosti v poskus vojaškega udara.

Vest naj bi po navedbah portala Vatican Insider objavili v številnih medijih, ki so kritični do režima, vključno s carigrajskim časnikom Agos in spletno stranjo Turkov v izgnanstvu Turkish Minute, ki jo v Združenih državah Amerike urejajo sodelavci časnika Zaman, ki ga je predsednik Erdogan prepovedal.

Vir: Kathpress
Foto: splet