Če drži, da bogati pomagajo bogatim, tudi nasprotno ni nič manj res. Celotno krščansko izročilo potrjuje, da se življenje lahko spremeni, ko se zavemo, da nas evangelizirajo prav ubogi. Kako? S svojim tihim pričevanjem nas soočijo z lastno šibkostjo. Starejši nas s telesno krhkostjo spominjajo na lastno ranljivost, čeprav jo skušamo prikriti z blaginjo in videzom. Poleg tega nas ubogi spominjajo na nesmiselnost agresivnega napuha, s katerim se pogosto soočamo z življenjskimi težavami. Razkrivajo našo negotovost in praznino navidezno zavarovanega in varnega življenja. Prisluhnimo znova sv. Gregorju Velikemu: »Nihče naj se torej ne počuti varnega, češ, ne kradem drugim, saj le uživam to, kar mi po pravici pripada. Bogataš ni bil kaznovan, ker je hotel zase tuje dobrine, pač pa, ker je zanemaril samega sebe, potem ko je prejel toliko bogastva. To je bila njegova obsodba na pekel: v sreči ni ohranil občutka strahu, postal je aroganten zaradi prejetih darov, ni imel nobenega sočutja.«

Pape...