Ljubezen do ubogih je bistvena prvina zgodovine Boga z nami in iz samega srca Cerkve se dviga nenehen poziv srcem vernikov, tako v skupnostih kot pri posameznih vernikih. Kolikor je Cerkev Kristusovo telo, čuti kot svoje »meso« življenje ubogih, ki so privilegiran del potujočega ljudstva. Zato je ljubezen do tistih, ki so ubogi – v kakršni koli obliki se kaže to uboštvo –, evangeljsko zagotovilo Cerkve, ki je zvesta Božjemu srcu. Dejansko je imela vsaka prenova Cerkve vedno med svojimi prednostnimi nalogami to posebno pozornost do ubogih, ki se tako po motivaciji kot po slogu razlikuje od dejavnosti katere koli druge humanitarne organizacije. Kristjan ubogih ne more obravnavati samo kot družbeni problem: oni so »družinska zadeva«. Spadajo »k našim«.

Papež Leon XIV., apostolska spodbuda Dilexi te