Teološka fakulteta je v zbirki Priročniki TEOF izdala knjigo (učbenik) prof. dr. Slavka Krajnca Splošna liturgika.

Temeljni dokument za prenovljeno bogoslužje pravi, da je treba »poučevanje svete liturgije v semeniščih in redovniških zavodih šteti med nujne in važnejše, na teoloških fakultetah pa med glavne predmete. Razlagati jo je treba z bogoslovnega, zgodovinskega, duhovnega, pastoralnega in pravnega vidika«. V luči tega navodila Cerkve je študij liturgike na Teološki fakulteti razdeljen glede na študijske programe na več predmetov z različnim številom ur in z različnim številom kreditnih točk.

Splošna liturgika

Splošna liturgika (90 ur, 7 KT) vsebuje splošne pojme o človeku kot obrednem bitju, o prazničnem letu Rimljanov, pomenu časa v arhaičnih kulturah, Svetem pismu in krščanstvu ter o naravi krščanskega bogočastja in zgodovini odrešenja.

Sledi predstavitev judovskih in krščanskih praznikov; zgodovinski pregled vzhodnih in zahodnih obredov, Lutrova reforma, tridentinski koncil, liturgična znanost, liturgično gibanje in slovansko bogoslužje; pravne zakonitosti bogoslužja, ustvarjalnost, liturgična duhovnost, teologija bogoslužja; bogoslužna znamenja; molitveno bogoslužje, bogoslužja Božje besede in ljudske pobožnosti.

Sedem poglavij z vrsto podpoglavji

Tako je tudi učbenik Splošna liturgika razdeljen na sedem poglavij z vrsto podpoglavji.

V uvodu so predstavljene naslednje teme: kaj je liturgika, definicija liturgike, narava krščanskega bogočastja (liturgični spomin), zgodovina odrešenja, Kristusova navzočnost v bogoslužju.

Zgodovinski pregled razvoja liturgike zajema naslednje teme: doba improvizacije bogoslužnih molitev (prva tri stoletja), doba nastajanja liturgičnih obrazcev in obredov (4. do 7. stoletje), doba zbiranja liturgičnih obrazcev, oblikovanja liturgičnih knjig in romanizacija bogoslužja (8. do 12. stoletje), doba ustalitve liturgičnih obredov (13. do 15. stoletje), liturgične nepravilnosti v 15. in 16. stoletju ter zahteve po reformi, od tridentinskega do 2. vatikanskega cerkvenega zbora, prenova bogoslužja drugega vatikanskega cerkvenega zbora.

Dialog med Bogom in ljudmi

Tretje poglavje Dialog med Bogom in ljudmi prinaša teme: liturgični jezik, govorica liturgičnih znamenj, liturgično petje in glasba, liturgične obleke in oprava.

V četrtem poglavju Posvečevanje časa so predstavljeni: liturgično leto, molitveno bogoslužje, sveta opravila Božje besede.

V petem poglavju je predstavljena pravna ureditev in ustvarjalnost v bogoslužju: pravna ureditev bogoslužja, ustvarjalnost v liturgičnih obhajanjih, predsedovanje liturgičnemu zboru.

Šesto poglavje Teologija bogoslužja in liturgična duhovnost prikaže temi teologija bogoslužja in liturgična duhovnost.

Zadnje poglavje je namenjeno ljudski pobožnosti: pobožnost Angelovega češčenja, rožni venec, litanije, šmarnice, romarske pobožnosti, pobožnost Božjega groba.