Povod za današnji dan je nedavni strelski pohod mladoletnika in napad, ki se je zgodil dan potem. V obeh skupaj je ugasnilo 17 življenj. Ravnateljica Strokovnega centra Planina Leonida Zalokar je v enem od nedavnih intervjujev opozorila, da so del naše družbe tudi brezčutni otroci, a je to v Sloveniji še vedno tabu tema. »Bojim se, da ta delež brezčutnih in neobčutljivih otrok skokovito narašča.«

»Ne živimo na Luni«

Stroka ocenjuje, da je v naši družbi tako med odraslimi kot otroci psihopatija prisotna v enem do treh odstotkov populacije, je povedala Zalokarjeva za TV Koper Capodistria: »Žal se je moralo zgoditi to, kar se je zgodilo, kar je grozljivo, a Slovenija ni imuna na to. Mi ne živimo na Luni. Blizu tega smo, da se to zgodi tudi pri nas, če ne bo politika ukrepala. Bi morala pa že zdavnaj. Tako v šolah kot vzgojnih zavodih opozarjamo na neobvladljivo stanje, a se ni zgodilo skorajda nič.« Potrebni so novi programi in njihova implementacija, pravi: »Strokovnega in praktičnega znanja imamo tisti, ki delamo na tem področju, dovolj, a včasih nas sogovorniki iz akademskih krogov, ki nimajo niti kančka praktičnega znanja, samo debelo gledajo, ko jim povemo, česa vse so otroci sposobni.«

Otroka je treba spoznati in prepoznati

Nemalokrat je napadalec ali izvajalec nasilja na družbenih omrežjih deležen celo odobravanja. V Strokovnem centru Planina imajo približno 50 mladostnikov. Njihovi odzivi na dogodka v Srbiji so mešani, je dejal Zalokarjeva: »Dejansko najdemo določen odstotek otrok, ki se bo s tem poistovetil in se jim bo zdelo fajn, ni pa nujno, da tako res čutijo. Ne moremo vseh metati v isti koš, vsakega otroka je treba poznati v globino duše, njegovo zgodovino in funkcioniranje. Da pa ga spoznaš in prepoznaš, moraš z njim živeti. Visoko funkcionalni in inteligentni, tako otroci kot odrasli, s psihopatsko osebnostno strukturo, znajo biti izjemno manipulativni in obrnejo okrog tako sodne izvedence, sodnike kot odvetnike.«

Prepoved družbenih omrežij?

Znanost in stroka opozarjata, kako digitalizacija in mobilne naprave vplivajo na otroke, »naš minister za izobraževanje pa si upa predlagati digitalizacijo v vrtcih. To je nekaj najhujšega, kar lahko ta vlada naredi. Naj posluša stroko. Otroke naj gredo ven, naj se gibajo. Družbena omrežja, denimo TikTok, za katerega se že vrsto let ve, da je nevarno, pa bi morala država čez noč prepovedati,« je bila neposredna ravnateljica Strokovnega centra Planina Leonida Zalokar.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je pred današnjim dnevom kulture nenasilja in strpnosti šolam posredovalo različna gradiva in smernice, ki naslavljajo problematiko nasilja. Učitelji in profesorji lahko omenjena gradiva v pogovoru z učenci in dijaki uporabljalo po lastni presoji.

Nasilja naj se ne ignorira

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v enem od gradiv, ki jih je ministrstvo poslalo šolam poudarja, da je eno ključnih sporočil, da ni učenčeva krivda, da je žrtev nasilja. »Nikoli dajajmo nasvetov, da naj se učenec spremeni ali da naj nasilje ignorira. Osebe, ki nasilje izvajajo, so tiste, ki bi morale spremeniti svoje vedenje ter tudi mišljenje, ki vodi do njega, še posebej, ko je nasilje usmerjeno proti učenčevemu spolu, spolni usmerjenosti, rasi, verskemu prepričanju ali posebnim potrebam.«

Otrokove besede je treba jemati resno

Vsakdo lahko izvaja nasilno vedenje, ki se lahko izrazi na raznorazne načine, zato učenci potrebujejo podporo, da spregovorijo o nasilju, ki ga sami doživljajo ali nasilju, ki so mu priča. »Ko vam učenec spregovori o nasilju, vzemite njegove besede resno. Povprašajte ga, kaj bi mu pomagalo, da bi se počutil varno. Pomembno je, da vam učenec zaupa, da mu boste stali ob strani in ga boste zaščitili.«

Svobodno govoriti o problematiki nasilja

Učitelji in profesorji naj se trudijo ustvariti klimo v razredu in šoli, kjer bo možno svobodno govoriti o problematiki nasilja in kjer se bo vsako nasilno vedenje hitro izpostavilo in obravnavalo. »Redko se nasilje pojavlja zgolj v odnosu med dvema učencema, zato je pomembno, da si vzamete čas in poizveste, kdo vse je vključen in predvsem, kako lahko ostali učenci dajejo podporo žrtvi ter hkrati dajo povzročitelju nasilja vedeti, da je njegovo vedenje nesprejemljivo.«

Še več nasvetov in priporočil, kako ravnati v primeru vrstniškega nasilja, lahko najdete TUKAJ.

Otroci naj vedo, kakšen bo odziv na nasilno obnašanje

Učencem mora biti jasno, kako se bodo na nasilje odzvali zaposleni v šoli ter kako bodo v primeru pojava nasilja ravnali v razredu. »Jasno sporočajte, da so vse oblike nasilnega vedenja v šoli nesprejemljive. Z učenci se pogovarjate o njihovih predlogih za spremembe v šolskem okolju, ki bi pomagale preprečiti ali zmanjšati pojav nasilja ter o predlogih ukrepov v primerih nasilja. Učenci, ki bodo oblikovali realne predloge, ki bodo izvirali iz njih samih, njihovih potreb in želja, se bodo pravil bolj zavzeto držali, jasnost posledic pa jim bo omogočala prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja in moč za prijavo nasilja, ki bi ga doživeli oni ali njihovi vrstniki.«

Papež Frančišek za razširjenost kulture nenasilja

Na nasilje, na katerega ni imuna nobena družba, večkrat opozarja tudi sveti oče. V mesecu aprilu smo tako med drugim molili po papeževem namenu za večjo razširjenost kulture nenasilja, ki se širi preko vedno manjšega zatekanja k orožju tako s strani držav kot s strani državljanov.