Ukiniti ali ohraniti botre – pastoralni izzivi za Cerkev prihodnosti
Ukiniti ali ohraniti botre – pastoralni izzivi za Cerkev prihodnosti
Gracijan zapiše: Patrini suscipiunt parvulos de sacro fonte, ut pro eis fidei confessionem faciant, et postea eos in fide instruant (Botri sprejmejo otroke iz svetega krstnega studenca, da v njihovem imenu izpovedo vero in jih pozneje poučujejo v veri) (C. 30, q. 1). Čeprav Gracijan v tistem času še ne navaja izčrpnih pogojev za botra, iz njegove razlage jasno izhaja, da mora biti boter krščen in veren kristjan ter moralno primeren za pomoč pri verski vzgoji. Na posameznih mestih Gracijan tudi opozarja, da za to službo niso primerni sužnji ali ljudje z omajano vero, saj bi takšni botri težko izpolnili svojo vzgojno nalogo. Gracijan nikjer v Decretumu ne omenja ali zagovarja ukinitve botrov pri krstu. Nasprotno – njegovi zapisi kažejo, da je institucijo botrov razumel kot trdno uveljavljen in koristen del cerkvene prakse.
Gracijan je institucijo botrov razumel kot trdno uveljavljen in koristen del cerkvene prakse.
Treba je »ukiniti botre«
V sodobnem času so se v več evropskih škofijah – predvsem v Italiji, Španiji in na Portugalskem – nekateri škofje odločili za radikalen pastoralni ukrep: ukinitev botrov pri krstu in birmi. Gre za pomemben premik v razumevanju pastoralne prakse, ki jo večina škofov uveljavlja s t. i. dekreti (lat. modus operandi episcoporum).
Italijanski primeri
Eden prvih, ki se je odločil za tak korak, je bil nadškof metropolit v Catanii, Salvatore Gristina, ki je leta 2021, tik pred upokojitvijo, s posebnim dekretom ad experimentum za tri leta ukinil botre pri krstu in birmi. V obrazložitvi je zapisal, da je navzočnost botrov in botric zgolj neka »formalna dolžnost ali družbeni običaj« ter da je »razsežnost vere pri botrih komaj še opazna« (Prot. N. 334/U – 64). Odločitev je sprejel v soglasju z duhovniškim in škofijskim pastoralnim svetom, kar kaže na širšo pastoralno enotnost glede problema. Tudi po prihodu novega nadškofa v Catanio, Luigija Renne, se odločitev ni spremenila – ukinitev botrov je ostala v veljavi.
Leta 2021 je nadškof metropolit v Catanii, Salvatore Gristina, prvi ukini botre pri krstu in birmi.
Podoben ukrep sta leta 2023 sprejela še dva italijanska škofa. Nadškof metropolit v Palermu Corrado Lorefice je z dekretom ad experimentum za tri leta odločil, da se botri pri krstu in birmi ukinejo, pri čemer je v obrazložitvi zapisal, da se je pomen botrov skrčil zgolj na »dekoracijo pri zakramentalnem obredu« (Prot. N. 004/2023). Enako se je odločil tudi škof Mario Vaccari iz škofije Massa Carrara – Pontremoli, ki je svojo odločitev utemeljil z »družbenimi spremembami«, saj so botri po njegovih besedah danes »le še liturgično navzoči, službe botrstva pa več ne opravljajo« (Prot. N. 8638/01/23).
Slovenski primer
Tudi v Sloveniji se je leta 2023 za »strožjo« pastoralno prakso (Frančišek 2016, tč. 308) odločil škof v Murski Soboti Peter Štumpf. S posebnim odlokom je župnijam soboške škofije sporočil, da se z letom 2024 ukine služba botrov pri birmi, medtem ko pri krstu botri lahko ostanejo. Če starši ne najdejo primernega botra, lahko po novem (po navodilu škofa) to vlogo prevzame kar sam krstitelj (Sporočila 7/2023, 140).
Pastoralni razlogi in cerkvenopravni vidiki
Škofje v svojih dekretih skoraj soglasno ugotavljajo, da so se za ta pastoralni ukrep odločili zaradi poglabljajoče se sekularizacije in pomanjkanja zglednih kristjanov, ki bi živeli skladno z vero. Po njihovem mnenju v mnogih župnijah preprosto primanjkuje vernikov, ki bi lahko služili kot pristni vzorniki v veri, saj niso cerkveno poročeni ali pa ne živijo v skladu z zahtevami krščanskega nauka – zato ne morejo biti zgled otrokom v duhovnem smislu.
Škofje v svojih dekretih skoraj soglasno ugotavljajo, da so se za ta pastoralni ukrep odločili zaradi poglabljajoče se sekularizacije in pomanjkanja zglednih kristjanov, ki bi živeli skladno z vero.
V svojih razlagah škofje pogosto navajajo določbe Zakonika cerkvenega prava iz leta 1983, ki opredeljujejo pogoje za opravljanje službe botra. Starše opozarjajo: če ti formalni pogoji ne bodo izpolnjeni, ne bo dano dovoljenje za prejem zakramenta birme. Pri tem poudarjajo, da odložitev birme ni kazen, temveč pastoralna priložnost – »ponudba in možnost dodatnega časa za oblikovanje kandidata« (Pismo biskupa Zagrebačke crkvene pokrajine roditeljima krizmanika 2025, tč. 4–5). Eden izmed pomembnih razlogov za te spremembe je tudi razširjen pojav materializma. Škofje opozarjajo, da so za številne birmance bogata darila postala bistvo obreda, kar izkrivlja duhovni pomen zakramenta (Pismo biskupa Zagrebačke crkvene pokrajine roditeljima krizmanika 2025, tč. 8–9). Zato nekateri škofje predlagajo, da bi se darila botrov pri birmi zmanjšala, v ospredje pa bi moralo stopiti pričevanje krščanskega življenja (Turnšek 2020, 116).
Ukinitev botrov pri krstu in birmi, tako utemeljujejo škofje, ni zgolj formalni ali disciplinski ukrep, temveč pastoralni odgovor na globoko versko in kulturno krizo sodobnega časa. S tem ko škofje začasno (»ad experimentum«) odpravljajo starodavno prakso botrstva, želijo prepričati (užaljene) vernike, da bo ta »strogi« ukrep vrnil zakramentom njihov notranji pomen. Vprašanje, ali bo ta pot dolgoročno obrodila duhovne sadove, ostaja odprto – a jasen je namen: »s trdo roko« prebuditi vero iz rutine in jo ponovno zasidrati v osebno pričevanje in skupnostno odgovornost.
Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Cerkev danes (4/2025).



