Vodja urada za zunanje zadeve pri Moskovskem patriarhatu, metropolit Hilarion, Vatikan poziva, naj pokaže malce več prizadevanj za rešitev odprtih spornih vprašanj med obema Cerkvama, če želi omogočiti zgodovinsko prvo srečanje med papežem in moskovskim patriarhom. Največja ovira za tovrstno srečanje naj bi bilo vprašanje z Rimom združene grško-katoliške Cerkve v Ukrajini, je pojasnil metropolit Hilarion v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters v Rimu.

Metropolit Hilarion je v začetku tedna obiskal italijansko prestolnico, kjer se je udeležil zasedanja OVSE o nestrpnosti do kristjanov. Prirediteljica enodnevnega zasedanja je bila Litva, ki trenutno predseduje OVSE, in urad OVSE za demokratične ustanove in človekove pravice.

Vatikan bi moral pokazati določena znamenja pripravljenosti za rešitev desetletja dolgega spora med pravoslavnimi in katoličani v Ukrajini. Takoj, ko bo prišlo do nekakšnega sporazuma, meni metropolit Hilarion, bodo lahko stekle priprave na zgodovinsko srečanje.

Hilarion je poudaril, da papež Benedikt XVI. v številnih ozirih kaže 'več posluha' za pravoslavno tradicijo kot njegov predhodnik Janez Pavel II. Moskovski patriarh zato razvoj odnosov s katoliško Cerkvijo ocenjuje pozitivno.

Moskovski patriarhat z Rimom združeni grško-katoliški Cerkvi v Ukrajini še danes očita, da si je po letu 1989 prisvojila nekatera pravoslavna svetišča. Ta očitek pa grško-katoliška Cerkev v Ukrajini dosledno zavrača. Njihova svetišča so leta 1946 zasegli komunisti pod Stalinovim vodstvom, nekaj so jih predali v pravoslavne roke. Sovjetsko vodstvo je ukrajinsko grško-katoliško Cerkev prepovedalo in je zahtevalo prisilno združitev s pravoslavno Cerkvijo Moskovskega patriarhata. Šele leta 1989 so lahko grški katoličani v Ukrajini ponovno prišli iz podzemlja.

Leta 2005 so sedež ukrajinske grško-katoliške Cerkve s papeževim soglasjem prenesli v prestolnico Kijev, grški katoličani pa svoje dejavnosti še vedno izvajajo na vzhodu dežele. To je privedlo do novih napetosti z Moskovskim patriarhatom, saj patriarhat vzhodno Ukrajino, delno pa tudi zahodno, obravnava kot svoje kanonsko ozemlje.

Nazadnje je predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, kardinal Kurt Koch, spomladi poudaril, da si tako papež Benedikt XVI. kot tudi moskovski patriarh Kiril želita srečanja. Pri tem naj ne bi šlo za diplomatsko srečanje na najvičji ravni, pač pa priložnost, 'da skupaj kakšno rečeta', je tedaj pojasnil Koch. Za to si obe strani močno prizadevata.