Po mnenju kijevskega višjega nadškofa Svjatoslava Ševčuka se bo ob odločanju o prihodnosti Ukrajine odločalo tudi o prihodnosti Evrope. »Evropske vrednote so na kocki«, je v pogovoru za medije opozoril voditelj grško-katoliške Cerkve v Ukrajini in izrazil bojazen glede novega krhanja odnosov v državi. Ne verjame pa, da se bo Ukrajina razcepila. Od dogodkov na Majdanskem trgu med letoma 2013 in 2014 – višji nadškof o njih govori kot o »revoluciji dostojanstva« - je ukrajinski narod enotnejši kot kdaj koli.

70 % vojakov, ki se v ukrajinski vojski borijo proti separatistom in ruskim vojakom, kot materni jezik uporablja ruščino, je stanje povzel nadškof Ševčuk. Pri sporu gre za jasno »tujo okupacijo«, saj je to »vdor ruskih čet na ukrajinsko ozemlje«.

Določene upe nadškof stavi na Minski sporazum. Ob posredovanju nemške kanclerke Merklove in ruskega predsednika Putina so minuliega februarja v beloruski prestolnici podpisali sporazum, ki naj bi sprožil mirovni proces. Sporazum predvideva prekinitev bojev, umik težkega orožja in več spravnih korakov.

Že v letošnjem sptembru pa je znova prišlo do kršitve premirja na območju spopadov, ko je prišlo do trka vladnih enot in separatistov. Izmenjava ujetnikov, posebne pravice za rusko območje in konec gospodarskih blokad s strani zvezne vlade lahko še počakajo.

Dosti večjo vpletenost v ukrajinski spor pa je nadškof Ševčuk, kot je dejal, pričakoval od Vatikana. Po njegovem mnenju je namreč obdobje zadržane diplomacije že davno minilo.

Na zasedenih območjih Donacka in Luganska močno primanjkuje duhovnikov, zato bi po mnenju nadškofa Ševčuka lahko duhovnikom grško-katoliških župnij v oskrbo zaupali tudi rimsko-katoliške župnije.

Izredno zaskrbljen je višji nadškof tudi glede prihodnosti grško-katoliške Cerkve na polotoku Krimu, ki ga je v veliki meri zasedla ruska vojska. Pet tamkajšnjih grško-katoliških župnij trenutno oskrbuje le en duhovnik, ki ima tam stalno bivališče, ter nekaj začasno nastanjenih redovnikov.

Višji nadškof Ševčuk se kot predstavnik ukrajinske grško-katoliške Cerkve trenutno udeležuje sinodalnega zasedanja v Rimu. Kot že lansko leto na pripravljalni sinodi je v Vatikanu tudi letos navzoč posebni odposlanec Moskovskega patriarhata, matropolit Hilarion. Lani je prišlo do manjšega spora, ko je metropolit Hilarion v pozdravnem nagovoru udeležencem sinode ostro kritiziral grško katoliško Cerkev.

Vir: Kathpress
Foto: splet