Društvo psihologov Slovenije je organiziralo Okroglo mizo z naslovom: DUŠEVNO ZDRAVJE OTROK IN MLADOSTNIKOV. Na okrogli mizi so sodelovali: dr. Anica Mikuš Kos, spec. pediatrije in spec. psihiatrije, mag. Anita Prezelj, spec. klin. psih., psihoterapevtka, mag. David Gosar, spec. klin. psih., nevropsiholog, Dr. Tanja Šraj, psihoterapevtka in izr. prof. dr. Robert Masten, spec. psih. svet, psihoterapevt.

Gostje okrogle mize so predstavili več pogledov na duševno zdravje otrok in mladostnikov. Izpostavljen je bil pomen zgodnje obravnave otrok, saj se mnoge težave začnejo že v otroštvu. Žal pa so otroci mnogokrat diagnosticirani kasneje. Dr. Tanja Šraj je iz svojih izkušenj v šolski svetovalni službi poudarila, da je v tem prostoru veliko možnosti, da strokovni delavci prepoznajo ogroženega otroka. Psiholog je v vlogi varovala, da prepozna stiske otrok in jim pomaga pri soočanju s težavami. Opozorila pa je tudi na kadrovsko podhranjenost in preobremenjenost psihologov glede na potrebe šol.

Mag. Anita Prezelj je izpostavila pomen sodelovanja med strokami in poudarila, da je lahko multidisciplinarno delo zelo dobra intervencija. Izziv v praksi ji predstavljajo starši, ki niso vedno pripravljeni na sodelovanje. Tudi Prezljeva pogreša več zaposlenih psihologov v svojem poklicu, saj trenutno ni mogoče, da bi pokrili vse potrebe. Mag. Gosar, zaposlen na pediatrični kliniki pa je glede zaposlovanja psihologov in na sploh pomena psihologije, optimističen. Med zdravstvenimi delavci na primer vidi pozitivne spremembe, saj so ti vedno bolj nagnjeni k razumevanju psihosomatskih težav. Tudi trend zaposlovanja psihologov na pediatrični kliniki je pozitiven. Gosar meni, da so pomembne sistemske intervencije in difuzija znanja: znanje strokovnjakov se mora pretakati med druge zaposlene. Večjo potrebo po spremembah vidi na lokalnih ravneh, tako da bi imel prav vsak kraj točko za oskrbo duševnega zdravja. Dr. Anica Mikuž Kos je podala zanimivo primerjavo. Meni, da je v današnjem času duševno zdravje pomembno tako, kot je bilo včasih premagati bizona. Opozorila je na dejstvo, da se podporne mreže razhajajo, premalo je povezovanja v skupnosti. Ljudje so se včasih več družili, preživljali prosti čas s pogovor in druženji, kar jim je predstavljalo zelo dobro podporno mrežo. Danes so stvari drugačne, vedno več je individualizma in zapiranja ljudi – v prostore in vase. S poslušalci okrogle mize je delila razmišljanje, da strokovnjaki večkrat s svojim širokim znanjem ne pridejo do tistih, ki so najbolj potrebni pomoči. Meni, da je pri skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov, potrebno vključiti širšo skupnost kot so prostovoljci, učitelji in vzgojitelji. Strokovnjaki pa bi morali biti bolj v funkciji, da aktivirajo vse resurse, ki so na voljo v skupnosti. Mag. Anita Prezelj je zaključila, da mora biti stroka tista, ki daje pobudo za spremembe, ne pa čaka na spodbude z ministrstva. Spodbudila je tudi k pisanju člankov z namenom ozaveščanja širše javnosti.