Nadškof Hector Aguer iz La Plate v Argentini je kritično ocenil predlog argentinske vrhovne sodnice Carmen Argibay, da naj iz sodnih dvoran po vsej deželi umaknejo križe. Po nadškofovem mnenju bi tovrstna poteza državi odvzela presežne vrednote in jo prepustila na milost in nemilost agnosticizma in relativizma.

V svoji televizijski oddaji je nadškof pojasnil,da ta predlog pravzaprav pomeni poziv veri, naj se umakne v zasebno sfero, še posebej, ker je predlog prišel iz ust sodnice, ‘ki je javno izrazila svoj ateizem’.

Poleg tega, da je za kristjane posebnega pomena, je poudaril nadškof Aguer, je križ tudi ‘univerzalno znamenje, ki v človeštvu zbuja ljubezen in mu obljublja zmagoslavje dobrega nad zlim’. Zato se nadškofu zdi nepojemljivo, da bi v Argentini, kjer je svoboda veroizpovedi globoko zasidrana, nekdo lahko doživljal nelagodje zaradi križa na steni sodnie dvorane.

To velja tako za obsojene, pa naj bodo nedolžni ali krivi, kot tudi za same sodnike, nadaljuje nadškof. Vsakdo lahko v križu spozna skrivnost višje resnice, ali še bolje, skrivnost milosti, ki je večja od človeške sodbe. Če bi vsi tisti, ki so v službi pravice, razmislili o tej žrtvi, potem proti njim ne bi bilo toliko pritožb, je prepričan nadškof Aguer.

Glede sekularizma, ki ga v Argentini spodbuja sodnica Argibayeva, nadškof pojasnjuje, da ‘verska nevtralnost v deželi nikoli ne more biti absolutna, saj absolutnost te nevtralnosti pomeni neizogibno pot v ateizem. V njem pa ni prav nič nevtralnega’.

Nadškof je ob tem izpostavil primer Sovjetske zveze, ki je ‘v svoji pisani ustavi vedno ohranila pravico do svobode veroizpovedi’, in vendar so ‘Cerkev in vero nasploh zverinsko preganjali sedem desetletij’.

Nadškof Aguer opozarja, da predlog Argibayeve za umik križev iz sodnih dvoran odseva mnenje ‘napredne manjšine’, ki namenoma zavrača in ne opazi občutkov večine, ter zaključuje, da je ‘izkazovanje vere znamenje pristnega humanizma za argentinsko ljudstvo.’