Zapri
Iskanje

Umrl arhitekt Jure Vombergar

Za vas piše:
K. C.
Objava: 06. 02. 2020 / 14:07
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 06.02.2020 / 14:15
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Umrl arhitekt Jure Vombergar

V 80. letu starosti je umrl arhitekt Jure Vombergar, eden izmed vodilnih slovenskih javnih in kulturnih delavcev v Argentini.
Iz Buenos Airesa je prišla žalostna novica, da je v 80. letu starosti umrl arhitekt Jure Vombergar. Bil je eden izmed vodilnih slovenskih javnih in kulturnih delavcev v Argentini, sicer tudi dedek znanega nogometaša Andreja Vombergarja.

Svoje poglede na življenje in dogajanje v Argentini je delil tudi z bralci Družine. Pri založbi Družina je ob 50. obletnici slovenskega dušnega pastirstva v Argentini izšla njegova knjiga Letopis 1947-1997. Leta 2007 je ob 60. obletnici prvega vala izseljevanja iz begunskih taborišč po Italiji in Avstriji v Argentino, je zbral 140 fotografij, jih pripravil za dokumentarno projekcijo in jo opremil z obširno razlago. Predstavljal jo je na predavanjih po Sloveniji.


V Argentino je odšel pri 14 letih

Rodil se je leta 1940. Šolal se je v Zgornji Šiški in na klasični gimnaziji v Ljubljani, nato pa v Argentini znova opravil vso osnovno šolo in del gimnazije ter se vpisal na fakulteto za arhitekturo na buenosaireški univerzi. V Argentino je odšel pri 14 letih, da bi se tam z materjo pridružil družini. Njegov oče je bil znan medvojni avtor mnogih gledaliških iger, ki so jih predvajali tudi na Radiu Slovenija.

Potovali so z družino Tineta Debeljaka in prav njegova hči, Metka Debeljak je pozneje postala njegova žena. V zakonu se jima je rodilo osem otrok. Dom so si uredili v hiši Tineta Debeljaka, ki jo je arhitekt Jure nadzidal, na zunanje pročelje pa je vdelal škofjeloški grb.

V Slovenijo se je prvič vrnil leta 1990, kar je 36 let od odhoda v Argentino.

»Želim si Slovenije, v kateri bi človekove pravice veljale za vse enako«

V intervjuju za Družino leta 2008, v katerem je spregovoril o potovanju v Argentino in tamkajšnjih razmerah, je dejal: »Želim si take Slovenije, v kateri Slovencev ne bi zmerjali z izdajalci in kolaboracionisti, kjer bi spoštovali temeljne vrednote zahodne civilizacije, kjer bi človekove pravice veljale za vse enako, kjer ne bi bilo enih bolj enakih kot drugih, kjer ne bi zahtevali, da se žrtve opravičujejo rabljem, in kjer se ne bi ljudje bali, da bi se ponovili razmere, ki so nekoč povzročile množične umore. Rad bi bil optimist.«


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Filozofija in esejistika
4,17€ Poglej izdelek: Potovanje duše k Bogu
Nalaganje
Nazaj na vrh