Iz Buenos Airesa je prišla žalostna novica, da je v 80. letu starosti umrl arhitekt Jure Vombergar. Bil je eden izmed vodilnih slovenskih javnih in kulturnih delavcev v Argentini, sicer tudi dedek znanega nogometaša Andreja Vombergarja.

Svoje poglede na življenje in dogajanje v Argentini je delil tudi z bralci Družine. Pri založbi Družina je ob 50. obletnici slovenskega dušnega pastirstva v Argentini izšla njegova knjiga Letopis 1947-1997. Leta 2007 je ob 60. obletnici prvega vala izseljevanja iz begunskih taborišč po Italiji in Avstriji v Argentino, je zbral 140 fotografij, jih pripravil za dokumentarno projekcijo in jo opremil z obširno razlago. Predstavljal jo je na predavanjih po Sloveniji.


V Argentino je odšel pri 14 letih

Rodil se je leta 1940. Šolal se je v Zgornji Šiški in na klasični gimnaziji v Ljubljani, nato pa v Argentini znova opravil vso osnovno šolo in del gimnazije ter se vpisal na fakulteto za arhitekturo na buenosaireški univerzi. V Argentino je odšel pri 14 letih, da bi se tam z materjo pridružil družini. Njegov oče je bil znan medvojni avtor mnogih gledaliških iger, ki so jih predvajali tudi na Radiu Slovenija.

Potovali so z družino Tineta Debeljaka in prav njegova hči, Metka Debeljak je pozneje postala njegova žena. V zakonu se jima je rodilo osem otrok. Dom so si uredili v hiši Tineta Debeljaka, ki jo je arhitekt Jure nadzidal, na zunanje pročelje pa je vdelal škofjeloški grb.

V Slovenijo se je prvič vrnil leta 1990, kar je 36 let od odhoda v Argentino.

»Želim si Slovenije, v kateri bi človekove pravice veljale za vse enako«

V intervjuju za Družino leta 2008, v katerem je spregovoril o potovanju v Argentino in tamkajšnjih razmerah, je dejal: »Želim si take Slovenije, v kateri Slovencev ne bi zmerjali z izdajalci in kolaboracionisti, kjer bi spoštovali temeljne vrednote zahodne civilizacije, kjer bi človekove pravice veljale za vse enako, kjer ne bi bilo enih bolj enakih kot drugih, kjer ne bi zahtevali, da se žrtve opravičujejo rabljem, in kjer se ne bi ljudje bali, da bi se ponovili razmere, ki so nekoč povzročile množične umore. Rad bi bil optimist.«