Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Umrl dr. Dušan Petrač, znanstvenik svetovnega slovesa in raziskovalec v NASA

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 15. 05. 2023 / 00:30
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 14.05.2023 / 23:59
Ustavi predvajanje Nalaganje
Umrl dr. Dušan Petrač, znanstvenik svetovnega slovesa in raziskovalec v NASA
dr. Dušan Petrač (1932–2023). FOTO: Mojca Vizjak Pavšič/Tromba

Umrl dr. Dušan Petrač, znanstvenik svetovnega slovesa in raziskovalec v NASA

V 92. letu starosti je umrl eden mednarodno najvplivnejših Slovencev zadnjih desetletij dr. Dušan Petrač (1932–2023), fizik svetovnega slovesa, znanstvenik, raziskovalec v NASA, prvi kandidat slovenskega rodu za polet v vesolje in velik domoljub.

»Poslovil se je dr. Dušan Petrač, ugleden znanstvenik pri NASA in dolgoletni član stranke SDS. Izjemen um, ponosen Slovenec, vedno pogumen, ko je bilo treba izpričevati resnico. Bog mu daj večni mir in pokoj. Sožalje vsem njegovim sorodnikom,« se je od velikega Slovenca poslovil prvi mož SDS in prejšnji predsednik vlade Janez Janša.

Razpet med ZDA in Slovenijo

Dr. Dušan Petrač je bil mednarodno priznani strokovnjak na področju vesoljske tehnike, avtor mnogih znanstvenih publikacij in dejavni udeleženec številnih znanstvenih simpozijev, razpet med ZDA in Slovenijo. Bil je svetovalec Univerze Stanford, berlinske Freie Universität, univerze v japonski Cukubi in ameriškega podjetja Lockheed Martin Marietta.

Medalja NASA za izredne zasluge

Za zasluge pri vpeljavi kriogenike v vesolje je dobil medaljo dr. Kurta Mendelssohna, priznanje ICEC, prejel je tudi medaljo NASA za izredne zasluge, se ovenčal z nazivom častnega senatorja mariborske univerze, bil je častni meščan Los Angelesa in Kranja (na tamkajšnji gimnaziji je bil svojčas profesor fizike). Bil je tudi častni član Inženirske akademije Slovenije.

Doktorat iz fizike na Univerzi v Kaliforniji

Dr. Petrač se je rodil v Kropi. Diplomiral je iz fizike na ljubljanski univerzi, študij pa nadaljeval v ZDA, na Fakulteti za fiziko in astronomijo Univerze v Kaliforniji z doktoratom iz fizike. Raziskovalno delo je opravljal v JPL pri raziskovalnih projektih NASA. Sodeloval je pri razvijanju in izvedbi štirih znanstvenih in tehnoloških eksperimentov v mikrogravitaciji na vesoljskih taksijih.

Uvedel metodo za merjenje mase supertekočega helija v breztežnosti

Njegove najzahtevnejše naloge so bile pri razvijanju in gradnji prvega infrardečega astronomskega satelita (IRAS), ki se je odlikoval z mnogimi epohalnimi odkritji, dr. Petrač je prispeval rešitev kontrole infrardeče fokalne »ravnine« s 64 detektorji v štirih infrardečih valovnih pasovih. Uvedel je metodo za merjenje mase supertekočega helija v breztežnosti.

O slovenski Silicijevi dolini

»Pot v Ameriko me je zanesla po čudnem naključju. Seveda si nisem nikoli mislil, da bom šel študirat v Ameriko. Mislil sem, da grem za dve leti. Zdaj pa sem v ZDA že pol stoletja,« je pred leti v intervjuju za Trombo poudaril dr. Petrač, ki je bil tudi prepričan, da bi lahko znanje in izkušnje, ki so si jih slovenski znanstveniki in podjetniki pridobili v Silicijevi dolini, uspešno prenesli tudi v domače okolje.

Domovina ga ni pozabila

Vselej je poudarjal, da je Slovenija, kjer se je rodil, odraščal in živel mnoga leta, ostala njegova domovina. Zanj je bila kot biser, videl jo je kakor že tudi pesnik France Prešeren. V ZDA je odšel s svojo ženo Ireno, a se je pogosto vračal v Slovenijo in vedno podčrtal, da ga domovina ni pozabila. Veliko je sodeloval s Slovensko znanstveno fundacijo in društvom VTIS (V tujini izobraženi Slovenci).

Predaval učencem, dijakom in študentom

Prav tako ne gre prezreti njegovega sodelovanja z Uradom Republike Slovenije za zamejce in Slovence po svetu, z Ministrstvom za znanost, šolstvo in šport ter s farmacevtskim podjetjem Krka. Z njihovo pomočjo je po vsej Sloveniji predaval učencem, dijakom in študentom ter se udeleževal mnogih znanstvenih konferenc.

Ljudi šolamo za tujino

»Primerjava Slovenije z razvitim in bogatim Zahodom je glede uspešnosti v znanosti nerealna. Brez zdrave in močne domače industrijske baze konkretna pomembnost znanstvenega dela v Sloveniji izginja. Mladi raziskovalci/znanstveniki po šolanju ne najdejo primerne zaposlitve. Družba ne izkorišča njihovega znanja. Ljudi šolamo za tujino. Na izgubi so mladi, a tudi naš narod,« je dejal pred leti.

Kakšen je občutek breztežnosti?

V pogovoru za Siol je na vprašanje, kakšen je občutek breztežnosti, nekoč odvrnil: »Moj prvi občutek je bil, kot da bi me nekdo obesil za noge. Potem pa ugotoviš, da smeri ne obstajajo. Gor, dol, levo in desno izgine. Zelo enostavno je obvladovati svoje telo v breztežnostnem prostoru. Treba pa je biti previden, ker te lahko hitro odnese. Treba se je premikati bolj počasi. Enkrat me je nekdo zasukal in se nisem mogel ustaviti.«

Kupi v trgovini

Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji
Zgodovina
45,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh