Včeraj je umrl italijanski kardinal in dolgoletni vatikanski »zunanji minister« Achille Silvestrini. Upokojeni prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve bi v letošnjem oktobru dopolnil 96 let. Silvestrini je bil peti najstarejši izmed 216 kardinalov vesoljne Katoliške cerkve, od leta 1971 do 1988 pa je določal diplomatske smernice Svetega sedeža. Vse do smrti je bil predsednik študijske ustanove »Vila Nazaret« z lastnim kolegijem v Rimu, pa tudi z njo povezanega nekdanjega združenja, imenovanega po prvem Silvestrinijevem nadrejenem v vatikanskem državnem tajništvu, kardinalu Domenicu Tardiniju (1888-1961).

Achille Silvestrini se je rodil 25. oktobra 1923 v mestecu Brisighella pri Ravenni. V Bologni je študiral duhovne vede, po prejemu mašniškega posvečenja 13. julija 1946 pa je nadaljeval s študijem prava in diplomacije. Od leta 1953 je bil v diplomatski službi Svetega sedeža, na oddelku za izredne cerkvene zadeve; v tem obdobju je pomagal vzpostavljati odnose s še mladimi komunističnimi državami jugovzhodne Azije – zadolžen je bil za Vietnam, Kitajsko in Indonezijo. Pozneje je v okviru svojih pristojnosti za mednarodne organizacije ukvarjal z vprašanjem miru, razoroževanja in človekovih pravic.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je spremljal politiko odpiranja do vzhodnega bloka; leta 1972 je bil imenovan za svetovalca pri pripravi Konference za varnost in sodelovanje v Evropi. Njegova diplomatska pot je bila bogata in odgovorna. Bil je predstavnik Svetega sedeža v Madridu na pogovorih o varnosti in sodelovanju v Evropi (1980-83), odposlanec na Malti (1981), odposlanec v Buenos Airesu (1982), v Nikaragvi in El Salvadorju (1983) ter na Poljskem (1983); v Stockholmu je bil vodja delegacije Svetega sedeža na zasedanju Konference o razorožitvi v Evropi (1984); v Helsinkih je vodil delegacijo na praznovanju desete obletnice podpisa dogovora Konference za varnost in sodelovanje v Evropi; bil je tudi odposlanec v Libanonu in Siriji (1986) in na Poljskem (1987).

Prefekt apostolske signature, nato Kongregacije za vzhodne Cerkve

Papež Janez Pavel II. (1978-2005) je Silvestrinija leta 1979, kmalu po začetku svojega pontifikata, imenoval za vatikanskega tajnika za odnose z državami. V tej vlogi je bil Silvestrini med drugim pristojen za revizijo Lateranskih sporazumov med Svetim sedežem in Italijo, pa tudi za posredovanje v falklandski krizi in med revolucijo v Nikaragvi.

Leta 1988 je bil imenovan za kardinala in vodjo Vrhovnega sodišča apostolske signature. Leta 1991 je prevzel vodenje Kongregacije za vzhodne Cerkve, funkcijo prefekta pa je opravljal do leta 2000. Z izpolnjenimi 80 leti je leta 2003 izgubil volilno pravico pri izbiri novega papeža.

Teološko je Silvestrini sodil v liberalno, reformam naklonjeno krilo kardinalskega zbora. Obenem je bil leta 2002 član komisije, ki je pod vodstvom tedanjega prefekta Kongregacije za nauk vere, Josepha Ratzingerja, obravnavala izobčenje udeleženih pri poskusu mašniškega posvečevanja žensk.

S smrtjo Silvestrinija kardinalskemu zboru pripada še 215 kardinalov. Med njimi je 118 mlajših od 80 let in s tem upravičenih do volitev pri izbiri novega papeža.



Papežev telegram ob smrti kardinala Silvestrinija

Papež Frančišek je ob smrti kardinala Achilleja Silvestrinija njegovima nečakinjama, Marii Luisi in Angeli Silvestrini, poslal sožalni telegram. V njem se pokojnega kardinala spominja kot »duhovnika, pozornega na potrebe drugih, sposobnega in krotkega diplomata, pastirja, ki je bil zvest evangeliju ter Cerkvi.«

Papež Frančišek je svoje sožalje izrazil kardinalovim »sorodnikom, tistim, ki so ga poznali in cenili, kot tudi škofijski skupnosti Faenza-Modigliana, ki ga bo prištela med svoje najbolj spoštovane sinove«. Sveti oče se s hvaležnostjo spominja več desetletnega sodelovanja kardinala Silvestrinija s Svetim sedežem, v službi kar sedmim papežem: »najprej na Državnem tajništvu, potem kot prefekt Vrhovnega sodišča apostolske signature ter na koncu kot prefekt Kongregacije za vzhodne Cerkve.«

Papež moli za pokojnega kardinala, »da bi ga Gospod sprejel v večno srečo in mir« ter vsem, ki delijo bolečino ob njegovem slovesu, podeljuje tolažilen apostolski blagoslov.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: Vatican Media