V 76. letu je v sredo, 22. avgusta, umrl literat, predavatelj, prevajalec in minister za kulturo v prvi vladi samostojne Slovenije dr. Andrej Capuder.

Rodil se je leta 1942 v Ljubljani. Diplomiral in doktoriral je na romanskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je nato kot docent in profesor 30 let predaval zgodovino francoske književnosti. Študijsko se je izpopolnjeval v Franciji, na univerzah v Nancyju in Aix-en-Provence.

Že zgodaj je začel pisati poezijo, nato pa se je posvetil prevajanju integralne Dantejeve Božanske komedije in jo po desetih letih končal leta 1972. Zanjo je prejel Sovretovo nagrado, doživela je tri ponatise. Sledili so še drugi prevodi, med drugim Petrarca, Camoes, Teilhard de Chardin, Ernesto Sabato in Kierkegaard.



Zatem se je posvetil romanu. Njegov prvenec Bič in vrtavka iz leta 1975 je bil cenzuriran in umaknjen iz prodaje. V svoji romaneskni trilogiji Rapsodija 20, Iskanje drugega in Reka pozabe, ki je izšla med letoma 1982 in 2005, je izpisal fresko Slovencev v 20. stoletju.

Po osamosvojitvi Slovenije je bil poslanec v parlamentu in med letoma 1990 in 1993 minister za kulturo v prvi slovenski vladi. Nato je bil veleposlanik v Parizu in Rimu. Hkrati se je neprekinjeno posvečal pedagoški, znanstveni in literarni dejavnosti.

Za delo Povest o knjigah je leta 2015 prejel Rožančevo nagrado, ki jo je pisatelj sam označil za »zbirko situacij, v katerih se je avtor srečeval s knjigami«. Pri založbi Družina je leta 1999 izšel Pariški dnevnik, v katerem je naslikano delovanje prvega slovenskega veleposlanika v Franciji. Pred izdajo je izhajal kot podlistek v tedniku Družina. Z našo založbo je sodeloval tudi kot prevajalec ( Kierkegaardova Dejanja ljubezni) in pisec spremnih besed (Gora sedmih polic, Priročni orakelj in umetnost razumnega).

Andrej Capuder je bil od leta 2010 član evropske Akademije v Salzburgu, odlikovan je bil s francosko legijo časti in z italijanskim viteškim križcem.

»Filozof in pesnik«

Ob vseh vlogah, ki jih je sprejel in uspešno uresničeval (prevajalec, profesor, esejist, romanopisec, filozof, politik, pesnik, veleposlanik), je težko na kratko opisati njegovo delo. Sam je v intervjuju za 13. številko Slovenskega časa maja 2011 o sebi dejal:

»Moram reči, da sem tudi sam v zadregi, kako naj se »opredalčkam«. Po osnovni izobrazbi sem vendarle profesor, trideset let sem poučeval francosko književnost na univerzi, tudi moja stroka je tista, ki me je usposobila ne le za intelektualno delo, ampak tudi za lastno ustvarjalnost; pa tudi naj se sliši še tako čudno za politično delo. A če tvegam oznako, bi rekel, da sem filozof in pesnik. Danes je ta kombinacija visoko cenjena: pesniki bi bili radi filozofi in narobe. Malokomu pa se posreči, da je oboje. Za to je potrebna šola. In milost, ki je nima vsak. Moj veliki start v poezijo, literaturo in življenje je bila Dantejeva Božanska komedija in Dante je bil pesnik, filozof in kristjan. In ob vsem še politik.«

Celoten intervju si lahko preberite v članku Ni križan, kdor se prekriža.

Foto: Tatjana Splichal