Umrl nekdanji jezuitski general p. Kolvenbach
Umrl nekdanji jezuitski general p. Kolvenbach
V Bejrutu je minuli konec tedna umrl nekdanji jezuitski general p. Peter-Hans Kolvenbach, ki je red vodil več kot 24 let. Kot so sporočili s sedeža jezuitov v Rimu, je p. Kolvenbach preminil tik pred svojim 88. rojstnim dnem, v Bejrutu pa je živel vse od upokojitve leta 2008. Po rodu je bil Nizozemec, dolga leta pa je v Libanonu predaval orientalske jezike in vzhodnokrščansko teologijo. Jezuitski red je vodil med leti 1983 in 2008. Njegov odstop je povzročil precejšnje razburjenje znotraj Cerkve, saj je bil prvi jezuitski general v skoraj 500-letni zgodovini reda, ki je prostovoljno zapustil svoj položaj pred smrtjo.
Rojen je bil 30. novembra 1928 v Drutnu na Nizozemskem, velik del svojega življenja pa je preživel na Vzhodu. Leta 1958 je prišel na študij v Libanon in leta 1961 prejel duhovniško posvečenje. Zaključil je študij armenske književnosti, postal profesor za jezikovne vede na katoliški univerzi v Bejrutu in med leti 1974 in 1981 vodil jezuitski red kot provincial za Bližnji Vzhod. Pred imenovanjem za generala je p. Kolvenbach dve leti vodil Papeški vzhodni inštitut v Rimu.
S presenetljivo izbiro Nizozemca se je leta 1983 za jezuite, ki veljajo za najuglednejšo katoliško redovno skupnost in »cerkveno elito«, zaključilo težko obdobje sporov z Vatikanom. Znotraj Cerkve niso odobravali redovnih smernic, ki so se nagibale proti teologiji osvoboditve v Latinski Ameriki ter k medverskim stikom z azijskimi veroizpovedmi in obredjem.
P. Kolvenbach je redovno skupnost s 87 pokrajinami in okoli 20.000 člani znova popeljal v mirnejše vode. V starosti 79 let je papeža prosil za dovoljenje za odstop in tedanji papež Benedikt XVI. je njegovi prošnji ugodil. V začetku leta 2008 je 35. generalna kongregacija Družbe Jezusove sprejela odstop svojega generala.
Pred nekaj tedni je najvišji položaj v redu zapustil tudi Kolvenbachov naslednik, p. Adolfo Nicolas, 36. generalna kongregacija jezuitov pa je za novega vodjo izbrala Venezuelca p. Artura Soso.
Vir: Kathpress
Foto: splet



