Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Umrla je Rosalynn Carter, aktivistka za duševno zdravje, človekoljubka in nekdanja prva dama ZDA

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 20. 11. 2023 / 11:15
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 20.11.2023 / 12:13
Ustavi predvajanje Nalaganje
Umrla je Rosalynn Carter, aktivistka za duševno zdravje, človekoljubka in nekdanja prva dama ZDA
Rosalynn Carter (1927-2023). FOTO: Wikipedia

Umrla je Rosalynn Carter, aktivistka za duševno zdravje, človekoljubka in nekdanja prva dama ZDA

Rosalynn Carter, nekdanja prva dama ZDA, ki si je prizadevala za reformo o duševnem zdravju in položaj predsednikove soproge spremenila v »pravo službo«, je v nedeljo, 19. novembra, umrla v starosti 96 let.

Po navedbah ameriških medijev je Carterjeva »mirno zaspala« na družinskem domu v krogu svojih najbližjih v ameriški zvezni državi Georgia. Njen soprog, nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter, je pred leti dejal: »Rosalynn je bila moja enakopravna partnerka v vsem, kar sem dosegel. Delila mi je modre nasvete in me zvesto spodbujala, ko sem to potreboval. Dokler je bila ob meni, sem vedno vedel, da imam nekoga, ki me bo ljubil in podpiral.«

Nekdanjo prvo damo ZDA so minuli petek sprejeli v domačo paliativno oskrbo.

Iz nevladne organizacije »The Carter Center« so minuli petek sporočili, da so nekdanjo prvo damo sprejeli v domačo paliativno oskrbo. V letošnjem maju so ji diagnosticirali demenco. Možu Jimmyju tovrstno oskrbo nudijo že od februarja.

Kot spominjajo pri CNN, je Jimmyja Carterja štiri leta po izvolitvi na predsedniški položaj na novih volitvah z veliko večino premagal Ronald Reagan. Med njegovim edinim mandatom v Beli hiši beležimo sklenitev redkega mirovnega sporazuma med Izraelom in Egiptom, ki se nadaljuje še danes, zaznamovala pa sta ga tudi naraščajoča inflacija in kriza s talci v Iranu. Pri soočanju z vsemi temi vprašanji mu je Rosalynn stala ob strani in mu pogosto kaj šepetala na uho.

Janez Pavel II. z zakoncema Carter v Beli hiši oktobra 1979. FOTO: arhiv Bele hiše

Srečanje z Janezom Pavlom II.

Zakonca Carter sta se med Jimmyjevim predsedniškim mandatom srečala s papežem Janezom Pavlom II.: oktobra 1979, ko je poljski papež prvič obiskal Združene države Amerike, se je kot »romar bratstva in miru« ustavil tudi v Beli hiši. S predsednikom Carterjem sta dobro uro preživela v zasebnem pogovoru v znameniti ovalni pisarni.

Globoko verna moža, ki sta bila takrat vsak na vrhu moči na svojem področju, sta se na začetku srečanja dogovorila, da ne bosta govorila kot diplomata, ampak kot brata v krščanstvu. Po svetovnih medijih pa so takrat zaokrožile fotografije prve dame, kako na letališču v Bostonu izreka dobrodošlico gostu iz Vatikana.

Rosalynn Carter izreka dobrodošlico Janezu Pavlu II. na letališču v Bostonu. FOTO: ebay

Carterjev center

Carterjeva sta na novo opredelila in revolucionarno spremenila položaj nekdanjega ameriškega predsednika ter si s skupnimi močmi prizadevala za svetovni mir in človekove pravice v imenu Carterjevega centra, nevladne organizacije s sedežem v Atlanti, ki je bila ustanovljena za »zagotavljanje miru, boj proti boleznim in krepitev upanja«.

Najtrajnejša individualna zapuščina Rosalynn Carter bodo gotovo njena prizadevanja za zmanjšanje stigmatizacije ljudi z duševnimi boleznimi ter njen odločen boj za enakopravnost in dostopnost zdravljenja duševnih bolezni.

Po odhodu iz Bele hiše sta se odpravila na številna svetovna žarišča, med drugim sta obiskala Kubo, Sudan in Severno Korejo, kjer sta spremljala volitve in si prizadevala za izkoreninjenje spregledanih tropskih bolezni. Jimmy Carter je leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za mir. Zakonca sta bila dejavna kristjana, obiskovala sta Baptistično cerkev Maranatha.

Najtrajnejša individualna zapuščina Rosalynn Carter pa bodo gotovo njena prizadevanja za zmanjšanje stigmatizacije ljudi z duševnimi boleznimi ter njen odločen boj za enakopravnost in dostopnost zdravljenja duševnih bolezni. Po besedah še enega nekdanjega ameriškega predsednika, Billa Clintona, ki je leta 1999 Carterjevi podelil najvišje civilno priznanje v ZDA, predsedniško medaljo svobode, sta zakonca »naredila več dobrih stvari za več ljudi na več krajih kot katerikoli drug par na svetu«.

Zakonca Carter s hčerko Amy na travniku Bele hiše. FOTO: Wikipedia

Rosalynn Carter, jeklena magnolija

Rosalynn in Jimmy Carter sta živela pristno »ameriško zgodbo« in življenjsko partnerstvo. 39. predsednik ZDA je leta 2015, po diagnozi možganskega raka, za svoj največji dosežek v življenju označil poroko z Rosalynn, ki je bila »vrhunec mojega življenja«. Skrivnost njunega dolgega zakona pa je bila v tem, je pojasnil, da sta znala skupaj uživati življenje, obenem pa sta drug drugemu nudila prostor, da sta počela svoje stvari.

Rosalynn se je rodila materi šivilji in očetu avtomehaniku, ki je umrl za rakom, ko je bila stara 13 let. Materi je pomagala vzgajati mlajše brate in sestre, očetova smrt pa je pomenila konec njenega otroštva. Z Jimmyjem sta se poročila, ko je bilo njej 18, njemu pa 21 let. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, trije sinovi in hči, imela sta dvanajst vnukov in več pravnukov. Letos sta obhajala 77. obletnico poroke.

Jimmy Carter se je s soprogo posvetoval glede vseh pomembnih življenjskih odločitev.

Jimmy Carter se je s soprogo posvetoval glede vseh pomembnih življenjskih odločitev. Rosalynn je bila na začetku moževe politične kariere plaha mlada ženska, ki so se ji med nagovori v javnosti »tresla kolena«; sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Carter napovedal predsedniško kandidaturo, pa je bila v politiki že izkušena tudi sama. Njeno preobrazbo iz gospodinje v politično partnerko je Carterjev tajnik opisal z besedami: »Ta plaha mlada žena se je razcvetela na najbolj čudovit način.«

Rosalynn je možu pomagala pisati politične govore, skrbela je za to, da istim skupinam ljudi ni ponavljal istih šal in pisala zahvalna pisma osebam, ki sta jih srečevala med političnimi kampanjami. Bila je prva soproga ameriškega predsednika, ki si je uredila delovne prostore v vzhodnem krilu Bele hiše; prve dame pred njo so imele pisarno v zasebnih bivalnih prostorih v drugem ali tretjem nadstropju znamenite rezidence. Njen velikopotezni načrt za vlogo prve dame je bil deležen tudi kritike, predvsem njena nekoliko sporna odločitev, da bo navzoča na sejah kabineta, ki jih je skliceval njen soprog.

Križarski pohod za duševno zdravje

Carterjeva si je v življenju neutrudno prizadevala za boljšo oskrbo ljudi s težavami v duševnem zdravju in izboljšanje ekonomskega položaja manj privilegiranih ameriških družin. Leta 1979 je postala druga ameriška prva dama (za Eleanor Roosevelt), ki je spregovorila pred kongresom in navzočim predstavila žgočo potrebo po reformi o duševnem zdravju. Vse življenje je bila neomajna zagovornica spregledanih v družbi in tistih brez glasu.

Kupi v trgovini

Zdravilen dotik (28041)
Figure Willow Tree
59,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh