Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Duševno zdravje na delovnem mestu

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 10. 12. 2021 / 09:35
Oznake: Dogodek, Zdravje
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 10.12.2021 / 10:01
Ustavi predvajanje Nalaganje
Duševno zdravje na delovnem mestu
Stresne in duševno-vedenjske motnje kot vzroki za začasno delovno nezmožnost so v porastu. FOTO: arhiv Družine

Duševno zdravje na delovnem mestu

Današnje spletno nacionalno srečanje »Združimo moči – za dobro počutje na delovnem mestu« je namenjeno ozaveščanju o pomenu in možnih načinih krepitve duševnega zdravja v delovnih okoljih ter informiranju o ponudbi obstoječih storitev za krepitev duševnega zdravja v delovnih okoljih.

Srečanje v dveh sklopih poteka v okviru Programa MIRA, Nacionalnega programa za duševno zdravje, ki deluje v sklopu Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Organizatorji želijo z izvedbo nacionalnega srečanja storiti pomemben korak k povezovanju ključnih lokalnih in nacionalnih akterjev na področju duševnega zdravja delovno aktivne populacije.

Kako lahko s pomočjo različnih programov skrbimo za svoje duševno zdravje?

Osrednji del prvega sklopa srečanja bo okrogla miza »Kako lahko s pomočjo različnih programov skrbimo za svoje duševno zdravje?«, na kateri bodo sodelovale dr. Lilijana Šprah (Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU), Diana Kavčič (Pozitivna psihologija za boljše življenje) in mag. Monika Erjavec Bizjak (ZPM Ljubljana Moste-Polje).

Izzivi in možnosti za krepitev duševnega zdravja v delovnih okoljih

Drugi sklop pa se bo zaključil z okroglo mizo »Izzivi in možnosti za krepitev duševnega zdravja v delovnih okoljih«, na kateri bodo sodelovali zaposlovalci in strokovnjaki Katarina Hohnjec (Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije), Tanja Urdih Lazar (Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Klemen Podjed (Inštitut za produktivnost) in Maruša Mežek (Lek Mengeš).

Vsaj tretjino časa preživimo na delovnem mestu

Kot pojasnjujejo na NIJZ, preživimo na delovnem mestu vsaj tretjino časa, zato razmere na delovnem mestu pomembno vplivajo na našo zmožnost opravljanja dela, pa tudi na naše telesno in duševno zdravje ter na vse vidike našega življenja. Delo v ustreznih razmerah in ob obvladljivih zahtevah namreč varuje in krepi telesno in duševno zdravje.

Delovno okolje lahko predstavlja del rehabilitacije pri duševnih težavah in motnjah, lahko pa zaradi stresa, izčrpanosti, slabih odnosov, previsokih zahtev prispeva k nastanku ali poslabšanju težav v duševnem zdravju. FOTO: Unsplash

Združene moči v skrbi za dobro počutje

Pogosto še vedno naletimo na tabuje in predsodke v zvezi z varovanjem duševnega zdravja zaposlenih in pogosto tudi na zapostavljanje in neprimeren odnos do oseb s težavami v duševnem zdravju. Zato je, pozivajo v NIJZ, te teme pomembno odpirati in spodbujati delovne organizacije in posameznike, naj združijo moči v skrbi za dobro počutje in duševno zdravje delovno aktivnega prebivalstva.

Prispevek k občutkom kompetentnosti in uspešnosti

Zdravo delovno okolje in razmere za delo prispevajo k občutkom kompetentnosti in uspešnosti ter posamezniku na delovnem mestu nudijo socialno oporo, kar je varovalni dejavnik pri ohranjanju duševnega zdravja. Delovno okolje lahko predstavlja del rehabilitacije pri duševnih težavah in motnjah, lahko pa zaradi stresa, izčrpanosti, slabih odnosov, previsokih zahtev prispeva k nastanku ali poslabšanju težav v duševnem zdravju.

Razlog za invalidnost in prezgodnje upokojevanje

Stresne in duševno-vedenjske motnje kot vzroki za začasno delovno nezmožnost so v porastu in med poglavitnimi razlogi za invalidnost in prezgodnje upokojevanje, zato je promocija duševnega zdravja med ključnimi poslanstvi uspešnih delodajalcev. Kot izpostavljajo v NIJZ, je delovno okolje optimalno mesto za promocijo zdravja, kar zajema obvladovanje tveganj pri delu, povezanih z varnostjo in zdravjem zaposlenih, vključno s tveganji za njihovo duševno zdravje.

Korist za zaposlene, delodajalce in vso družbo

»Vlaganje v duševno zdravje in dobro počutje zaposlenih prinaša številne koristi zaposlenim, delovnim organizacijam in vse družbi. Delovna okolja, ki skrbijo za duševno zdravje, omogočajo večjo produktivnost zaposlenih, njihovo boljšo odpornost na stres in obvladovanje stresa,« je prepričan vodja Programa MIRA Rade Pribaković Brinovec.

Večja socialna vključenost in daljše aktivno sodelovanje na trgu dela

»Takšne delovne organizacije imajo nižje stroške zaradi absentizma, prezentizma in fluktuacije, so poslovno uspešnejše, njihovi zaposleni pa bolj socialno vključeni, dlje aktivno sodelujejo na trgu dela in so zaradi svojega dobrega zdravja manjše breme zdravstvenemu, socialnemu in finančnemu sistemu,« je ugotovitve zadnjih raziskav še povzel Rade Pribaković Brinovec.

Kupi v trgovini

Novo
Kje najti srečo?
Duhovna rast
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh