Kot je znano, se je z javnim pismom in videonagovorom Za našo kulturno dediščino gre, ne za garažo odzval tudi ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je zavzel nedvoumno odklonilno stališče do gradnje podzemne garažne hiše, ki naj bi spremljala prenovo ljubljanske tržnice, in je po njegovem resna grožnja za stolnico in semenišče. O razlogih, zakaj se je oglasil, je nadškof spregovoril tudi za Družino – TUKAJ.

Uspešno vložena vloga

Med najglasnejšimi nasprotniki gradnje je tudi civilna iniciativa Tržnice ne damo!, ki pod taktirko Marinke Kurilić deluje že skoraj dve desetletji. Kot je na družbenem omrežju sporočil član iniciative Blaž Babič, so včeraj uspešno vložili vlogo za stranske udeležence, z zadostnim številom podpisov (pri tem jim je pomagal ljubljanski opozicijski mestni svetnik Aleš Primc) in z ustreznimi dodatnimi strokovnimi mnenji.

Unescovo stališče

Hkrati pa so v civilni iniciativi Tržnice ne damo! prejeli tudi stališče Odbora Slovenske nacionalne komisije za Unesco za svetovno kulturno in naravno dediščino glede nameravane gradnje v območju svetovne dediščine – Plečnikove tržnice. Pod stališče, ki ga povzemamo v nadaljevanju in ki ga je Primc označil za Unescov STOP znak županu Zoranu Jankoviću, sta se podpisala predsednik Odbora Tomaž Štoka in generalni sekretar Slovenske nacionalne komisije za Unesco Gašper Hrastelj.

Dopis Republiki Sloveniji

Republika Slovenija je prejela dopis v zvezi s projektom prenove Plečnikovih tržnic od Unescovega Centra za svetovno dediščino, ki jo je zaprosil za informacije v zvezi s projektom in hkrati opozoril na člen, po katerem poziva vse članice podpisnice Konvencije o svetovni dediščini, naj mu javijo vse razvojne projekte, ki bi lahko vplivali na izjemno univerzalno vrednost (IUV) vpisane dediščine na seznam, in na člen, po katere je treba pripraviti presoje vpliv na dediščino za projekte, ki bi lahko vplivali na stanje IUV.

Znotraj vplivnega območja svetovne dediščine

Kot opozarjajo v Slovenski nacionalni komisiji za Unesco, obsega predlagani projekt celovito prenovo in prizidavo Mahrove hiše, gradnjo večnadstropne pozemne parkirne hiše pod odprto tržnico, uvozno klančino ter preureditev in celovito prenovo Vodnikovega trga. Projekt je umeščen tik ob komponenti Plečnikove tržnice in je v celoti znotraj vplivnega območja svetovne dediščine.

Dolžnost države

»Gre za območje, ki je predmet mednarodne zaveze (Konvencije) in nosilec IUV, kar predstavlja jedro Konvencije in mora biti izhodišče za ohranjanje in upravljanje vpisanega območja. Država ima skladno s Konvencijo in njenimi Operativnimi smernicami dolžnost, da organe Konvencije seznani z vsemi načrtovanimi posegi, ki bi lahko vplivali na stanje ohranjenosti svetovne dediščine, in pridobi njihovo mnenje ali soglasje, slednje s pomočjo priprave presoje vplivov na svetovno dediščino,« poudarjajo na Odboru Slovenske nacionalne komisije za Unesco.

Proces presoje začeli lani

Investitor (MOL) je bil zato opozorjen na dolžnost priprave presoje vplivov na dediščino in sodelovanje s Centrom za svetovno dediščino. Uradno komunikacijo je vodilo Ministrstvo za kulturo, v procesu sta sodelovala Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Proces presoje se je začel lani, ko je delovna skupina ZVKDS pripravila strokovne podlage za presojo, izvajalec presoje pa je po naročilu MOL pripravil elaborat.

Ločena procesa

Kot so dodali v Odboru Slovenske nacionalne komisije za Unesco, je letos delovna skupina ZVKDS opravila pregled elaborata, čemur so sledili njegovi popravki in vnovičen pregled ZVKDS. Vendar pa je v procesu presoje investitor, še preden je bila presoja vplivov na dediščino poslana v pregled in odobritev na Center za svetovno dediščino, ločil proces presoje vplivov na svetovno dediščino od procesa pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Potencialna nevarnost in posledice

»Osredotočil se je na slednjega in do 11. decembra 2024 je tekla javna obravnava dokumentacije v sklopu postopka pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja. Ugotavljamo, da je postopek potekal brez dokončane presoje vplivov na svetovno dediščino in brez pregleda in mnenja Centra za svetovno dediščino in njegovih posvetovalnih teles. Neizvedba slednjega predstavlja potencialno nevarnost za vpisano območje in ima lahko posledice za status te dediščine, saj se na nacionalni ravni sprejemajo nepovratne odločitve brez sledenja postopkom Konvencije,« so posvarili v Odboru.

Dosledno slediti vsem postopkom Konvencije

Slovenska nacionalna komisija za Unesco zato z obžalovanjem ugotavlja, da projekt prenove tržnic ne sledi vsem postopkom Konvencije, del katere so vpisana izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, in opozarja, da je treba dosledno slediti vsem postopkom Konvencije, tudi s posredovanjem presoj vplivov na svetovno dediščino na Center za svetovno dediščino in upoštevanjem mnenja organov Konvencije.

Pričakujejo uradni odgovor

»Pričakujemo, da bosta Vlada ali Ministrstvo za kulturo uradno odgovorila na dopis Centra in na podlagi Konvencije in njenih Operativnih smernic obvestila Center o stanju projekta prenove tržnic in o vseh načrtovanih projektih znotraj območja vpisa izbranih del Jožeta Plečnika v Ljubljani, vključno z varovanim območjem,« so jasni v Slovenski nacionalni komisiji za Unesco.

Zagotavljanje najvišjih standardov postopkov

Po njihovem je Republika Slovenija, pogodbenica Konvencije o varovanju svetovne kulturne in naravne dediščine, vsebinsko odgovorna skrbeti za svetovno dediščino na svojem ozemlju, zato so vsi deležniki dolžni zagotavljati najvišje standarde postopkov v vseh pogledih, zlasti ko gre za nepovratne posege v fizične značilnosti in nesnovne vrednote, ki povezujejo skupnost. Zato pričakujejo, da bo Mestna občina Ljubljana kot investitor prenove osrednje ljubljanske tržnice sledila naštetim premisam in izkazala ustrezno in odprto sodelovanje.