Jubilej se končuje, vendar se upanje, ki nam ga je dalo to leto, ne konča: še naprej bomo romarji upanja! (…) Upanje je rodovitno. Zares je teološka krepost, je Božja moč, kot taka ne ubija, ampak rojeva in ponovno rojeva. To je prava moč. Kar grozi in ubija, ni moč: je aroganca, je agresiven strah, je zlo, ki ne ustvarja ničesar. Božja moč rojeva. Zato bi vam na koncu rad dejal: upati pomeni porajati. (…) Marija je Božja Mati in naša Mati. »Upanje naše«, pravimo v molitvi Pozdravljena Kraljica. Podobna je Sinu, Sin pa je podoben njej. In mi smo podobni tej Materi, ki je dala obraz, telo, glas Božji besedi. Podobni smo ji, ker lahko porodimo Božjo besedo tukaj spodaj, tako da spremenimo krik, ki ga slišimo, v rojstvo. Jezus želi biti ponovno rojen: mi mu lahko damo telo in glas. To je rojstvo, ki ga čaka stvarstvo.

Papež Leon XIV. na zadnji jubilejni avdienci 20. decembra