Zabukovčeva se v La Routine: Dostojevski in transhumanizem navdihuje pri različnih mislecih in zgodovinskih konceptih, največ pri Dostojevskem. V ospredje postavlja vprašanje transhumanizma in posthumanizma, ki sta razumljena kot nekakšen vrhunec gnostičnega sna, katerega cilj je premagovanje in izpopolnjevanje človeške narave.

Razglasitev nagrajenke. FOTO: Nebojša Tejić/STA

A v kontekstu posthumanizma se pojem človeka tudi na novo definira in obenem - zlasti pod vplivom različnih oblik nadzora - degradira, je žirija zapisala v utemeljitvi. Knjiga esejev je izšla pri LUD Literatura.

Nepravično urejeni svet in algoritmi

V pogovoru z Ignacijo Fridl Jarc je nagrajenka pojasnila metaforo, da "nepravično urejeni svet in algoritmi, po katerih deluje naš svet, za katerega vemo, da je z njim nekaj narobe," predstavljajo rutino, proti kateri se Raskolnikov, glavni junak v psihološkem romanu Dostojevskega Zločin in kazen, bori.

Voditeljica pogovora Ignacija Fridl Jarc. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Po njenih besedah Raskolnikov poudarja, da se moramo za doseg določenih sprememb odločiti za antirutinska dejanja. Po mnenju kritikov namreč Dostojevski pokaže simpatijo do tega, da se njegov glavni junak upira in ne sprijazni z rutino, pokaže pa tudi, da ta antirutinska gesta, ki jo je izbral, morda ni najboljša.

Dostojevski pomagal ohraniti psihično zdravje

Kot je Zabukovec povedala za STA, je bila ob začetku pisanja kolumn primorana spremljati aktualno domače in svetovno dogajanje, ob epidemiji covida-19 pa je za ohranitev psihičnega zdravja v roke zopet vzela Dostojevskega. »Takrat se mi je razprl s popolnoma druge plati, v romanih sem videla nekaj čisto drugega. Že Dostojevski se je ukvarjal s problemi, ki nas zadevajo zdaj, le da so bili v času Dostojevskega, torej pred 150 leti, ti problemi na začetni, zarodkovni stopnji, danes pa so dobili epohalne razsežnosti,« je pojasnila.

Nominiranci za Rožančevo nagrado z voditeljico pogovora. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Ta tema se ji je zdela premočna in preširoka za kolumne, zato je napisala knjigo, v kateri »o današnjem času, o transhumanističnih tendencah in o rušenju človeka kot subjekta« razmišlja preko in ob pomoči Dostojevskega.

Ostali nominiranci

Za Rožančevo nagrado za najboljšo zbirko esejev so se poleg dobitnice potegovali še Milan Knep z delom Esej o vstajenju, Meta Kušar s knjigo Abonma za poezijo in Anja Zag Golob s knjigo Poskus vsakdanjosti.

Letošnji člani žirije

Žirijo so letos sestavljali Barbara Pogačnik kot predsednica ter člani Urška Perenič, Peter Rak, Robert Simonišek in Nada Šumi. Za tokratno nagrado so obravnavali 25 knjig esejev, ki so izšle med 1. julijem lani in 30. junijem letos ter so bile bodisi vpisane kot esejistične novosti v Narodni in univerzitetni knjižnici ali pa so jih v obravnavo vključili člani žirije, ki so se s prebiranjem ukvarjali skozi vse leto.

V ožji izbor so uvrstili še Draga Jančarja s knjigo Zakaj pisati: eseji in drugi zapisi, vendar se je avtor kot že trikratni dobitnik nagrade nominaciji odrekel.