S knjigo Muslimani v Sloveniji, njihova verska praksa in izzivi digitalne dobe Urška Jeglič prinaša v slovenski prostor prvo temeljito raziskavo o muslimanih v Sloveniji, podkrepljeno s kvantitativnim in kvalitativnim raziskovalnim pristopom. Avtorica je poleg natančne zgodovine muslimanov v Sloveniji, ki je v knjigi zbrana na enem mestu, dodobra preučila versko prakso muslimanov v Sloveniji, s čemer smo dobili podobo profila povprečnega muslimanskega vernika.

Muslimani v Sloveniji so dosledni, kulturni in obrobni verniki

Eden izmed največjih doprinosov te knjige je posebno izoblikovana tipologija, ki muslimane v Sloveniji razdeli na dosledne, kulturne in obrobne vernike. Ugotovitve kažejo, da večina muslimanov spada med kulturne vernike, kar je povezano z njihovo etnično pripadnostjo, ohranjanjem domače tradicije in muslimanske identitete priseljencev ter njihovih potomcev. Velik delež muslimanov v Sloveniji lahko uvrstimo tudi med obrobne ali sekularizirane vernike, kar se kaže kot izrazito opuščanje islamske tradicije in verske prakse ter je posledica asimilacije priseljencev in njihovih potomcev v sekularno okolje, kakor tudi odraz osebnega prepričanja in predhodnega socialističnega režima.

Drugačni so od drugih muslimanov v Evropi

Pomembno mesto zavzema tudi primerjava muslimanov v Sloveniji z drugimi evropskimi muslimani, ki razvidno pokaže na to, da muslimani v Sloveniji predstavljajo posebno skupino muslimanov v Evropi, saj gre v večini primerov za pripadnike hanifitske pravne šole, z redkimi simpatizerji salafizma. Na njihovo drugačnost od drugih muslimanov v Evropi vplivajo naslednji dejavniki: etnična struktura, jezik, skupna zgodovina, podoben pogled na svet itn.

Avtorica se je dotaknila osnovne verske prakse, pokrivanja in zakrivanja muslimank, praznovanja praznikov in prehranjevalnih navad. Za slovensko javnost utegne biti še posebej zanimivo poglavje o islamskem verskem pouku in empirični odgovor na vprašanje, kdo so muslimani v Sloveniji.

Sedanjo situacijo je jasno navezala na zgodovinsko dogajanje, pri čemer je posebno pozornost namenila islamu v Bosni in Hercegovini ter razumevanju velikokrat enačene etnične in verske identitete, hkrati pa je pogled usmerila tudi v aktualne izzive in problematike.

Na versko prakso muslimanov v Sloveniji vplivata globalizacija in digitalizacija

Na versko prakso muslimanov v Sloveniji, tako kot drugod po Evropi, močno vplivata globalizacija in digitalizacija, ki jo z vnemo uporabljajo predvsem salafiti in tako širijo ideje prvotnega islama, ki zanika kakršno koli apologijo in modernizacijo. Zato se je avtorica v zadnjem delu knjige dotaknila digitalizacije, ki je dodobra zajela tudi muslimane v Sloveniji. Prikazala je in razložila, kakšno vlogo ima digitalizacija za muslimane v Sloveniji, kakšni so pozitivni in negativni vidiki slednje, in nakazala, kako bi slednja lahko v prihodnje spremenila podobo islama v Sloveniji.

Avtorica meni, da bo ravno digitalizacija imela pomembno besedo pri dojemanju in razumevanju islama, kakor tudi pri formaciji samih muslimanov, ki na svetovnem omrežju iščejo odgovore na vprašanja o svoji identiteti ter se s tem na neki način tudi oddaljujejo od islama, ki ga živijo njihovi starši.