Svetega Duha prosimo, naj nam pomaga izvoliti tiste, ki bodo ščitili družino in otroke, ki bodo zmogli skrbeti za osamljene in bolne, ki bodo delovali v prid zdravega okolja, za duhovno dobrobit in versko svobodo. Ta kratka molitev je dragocen pripomoček. V kombinaciji s svetopisemsko modrostjo »Po njih delih jih boste spoznali« je namreč mogoče povsem natančno prepoznati tiste, ki ta pričakovanja izpolnjujejo, kot tudi tiste, ki jih ne, ki morda delujejo prav v nasprotnih smereh.

A volitve so vse kaj več od obkrožanja kandidatov na glasovnici vsaka štiri leta. Z volitvami dokazujemo (ali pa ne), da nam je mar naša prihodnost. Dobrih trideset let nam je dovoljeno, da zares volimo. Smo to neverjetno preokretnico v naši zgodovini razumeli? Prehod k demokraciji in svobodi namreč ni enkratna odločitev, pač pa je to odvisno od ravnanja v vsakem trenutku, v vsaki konkretni situaciji. To je odločitev, ali bom molče sprejel trditve, ki žaljivo in lažnivo prikazujejo razmere v naši domovini, ali pa se bom na to primerno odzval.

Prehod k demokraciji in svobodi ni enkratna odločitev, pač pa je to odvisno od ravnanja v vsakem trenutku.

To je stalna skrb za to, da se resnica ne prekrije z lažjo, da skrbi za skupno dobro ne zamenja hinavsko koristolovstvo, da ne obstanemo lenobno na poti, ki so nam jo omogočili naši predniki z molitvijo, modrimi in pogumnimi odločitvami in trdim delom. Imamo svobodo in demokracijo, če se za to trudimo in si ju priborimo, ali pa ju nimamo, ker nam za to ni mar. In takšna brezbrižnost do prihodnosti in usode naroda, države, da, tudi do politike, je greh!

Včasih me obide misel, da nam pred volitvami kolektivno usahne spomin. Ne spomnimo se ali pa se bojimo spominjati tistega, kar se nam je v zadnjih letih odločilnega zgodilo, kar nas je zaznamovalo. Raje prisluhnemo oglasnim sporočilom in friziranim novicam, ki jih izbranci pošiljajo preko njim uslužnih medijev, zamižimo in ne želimo slišati pa tistih, ki opozarjajo na odločitve, ki vodijo proč od resničnih ciljev.

Se spomnimo, da sedanja oblast s svojimi odločitvami razgrajuje zdravstvo, da podi najboljše zdravnike iz ordinacij v tujino? Še vemo, da – sicer peščica – zasebnih vrtcev in šol ostaja brez skromnega proračunskega dodatka, ker je treba ohranjati mnenjsko enoumnost? Mar pomnimo ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja? Zgodila se je sprememba zakona o verski svobodi, s katero je vladna koalicija verskim uslužbencem povedala, da je njihovo delo povsem nepotrebno. Spremembe davčne in nepremičninske zakonodaje ogrožajo vzdrževanje še tistih redkih kulturnozgodovinskih spomenikov, za katere sedaj skrbijo cerkvene skupnosti, žal praviloma brez državne pomoči.

Sedanja vlada je za nasprotnike označila vse tiste, ki si samostojno zaslužijo kruh, tako kmete kot obrtnike in podjetnike. Upam, da drži modrost, da vsem ljudem ni mogoče v nedogled lagati. Prav z lažjo je vladna večina želela prikriti svojo nesposobnost za reševanje varnostne ogroženosti prebivalcev Dolenjske in Bele krajine. Priti je moralo do tragične smrti, ki je ni bilo mogoče prikriti ali premolčati. Napake in slabe odločitve bo morala popravljati naslednja in morda še katera vladna ekipa.

Brezbrižnost do prihodnosti in usode naroda, države, da, tudi do politike, je greh!

Vladni mandat, ki se zaključuje, bo, upam, ostal v spominu volivcev tudi po tem, da smo morali z referendumskim »ne« spremeniti vladno odločitev, ki je skušala težave pokojninske blagajne in oskrbe starejših reševati z legalizacijo umora bolnih in ostarelih.

Do pozitivnih sprememb torej ne vodi le pravilna odločitev na prihajajočih volitvah. Pomembno je razumeti resnico, da je treba k političnim odločitvam usmeriti dobre ljudi. In to se začne že pri lokalni skupnosti, torej pri svetu krajevne skupnosti in pri župnijskem pastoralnem svetu. Politika je namreč res publica – skrb za skupne stvari. In demokracija je prevzemanje odgovornosti za takšno odločanje. Če bomo to upoštevali, bosta tudi državni zbor in evropski parlament manj podobna turški šoli.

Naj še zaključim z že citirano molitvijo: Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

Komentar je objavljen v novi številki tednika Družina (11/2026).