Osrednja tema srečanja je bila Zasidrani v nebesih. Že na začetku smo se spraševali, kaj pomeni živeti tukaj in zdaj, a hkrati ostati usmerjeni v cilj, ki nas presega. Odlično izhodišče so bila predavanja p. Mirana Špeliča, ki so udeležence navdušila z jasnostjo, globino in konkretnostjo. Posebej so se vtisnile njegove misli o upanju. Pogosto je zazvenela tudi spodbuda: »Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti.«

Raznolikost udeležencev je predstavljala pravo bogastvo pogledov iz izkušenj. FOTO: Arhiv UTO

Razmišljali ob predavanjh in v skupinah

Poleg predavanj je bil velik dar tudi čas za skupine, kjer so se podeljevale življenjske zgodbe in osebne izkušnje. Prav raznolikost starosti in obdobij življenja je omogočila bogate pogovore. Vzdušje v skupini je bilo sproščeno in zaupljivo.

Raznolika doživetja so povezala udeležence. FOTO: Arhiv UTO

Močna duhovna izkušnja

Poleg vsebinskega dela pa seveda ni manjkalo lepih trenutkov ob skupni molitvi, pri sveti maši in v še posebej močnih trenutkih spovedi in adoracije, ki se je zavlekla pozno v noč. Medtem ko so imeli odrasli svoj program, je bilo za mlajše dobro poskrbljeno – ustvarjali so, hodili na sprehode, se igrali in pomagali pri pripravi maše. V soboto smo se skupaj nasmejali in povezali še ob zabavnem večeru.

Tradicionalna uskovniška skupinska fotografija. FOTO: Arhiv UTO

Zasidrani v Gospodu

Ko smo se v nedeljo razhajali, je bilo v zraku čutiti hvaležnost – za vsebino, za druženje, za iskrene in za sproščene trenutke in novo upanje. UDO nam je pokazal, da se v življenju pogosto znajdemo na vijugasti poti, a če ostajamo zasidrani v Gospodu, nas pot zanesljivo vodi do cilja: do nebes.