Po mnenju predsednika spodnjega doma nemškega parlamenta, Norberta Lammerta, bi morale evropske državne ustave v svojih formulacijah ohraniti sklicevanje na Boga. Ustave namreč temeljijo na krščanskih načelih in se jih brez teh sploh ne da razložiti. V svoji zgodovini se je Cerkev vedno borila proti ločitvi Cerkve in države, dejstvo, da se ljudje danes več ne čutijo povezane s Cerkvijo, pa tudi ne bi smelo biti odločilnega pomena. Pri sklicevanju na Boga pride do izraza 'zgodovinska resnica'.

Politik Krščanske demokratske zveze poudarja, da so ustave evropskih držav 'temeljno soglasje o etičnih normah', katerih korenine ležijo v krščanstvu. Kot primer navaja človekovo dostojanstvo, versko svobodo, enakopravnost moških in žensk, pa tudi svobodo mišljenja. Teh temeljnih pravic naj ne bi mogli omejevati niti z demokratičnim večinskim mnenjem.

Lammert je izrazil svoje obžalovanje, da v Lizbonski pogodbi prav tako ni omenjeno sklicevanje na Boga. Preambula po vzoru poljske ustave bi bila po njegovem mnenju smiselna. Obenem pa je nemški politik pograjal še odnos Cerkva, ki naj bi jim bilo več do zagotavljanja svojega pravnega položaja kot do sklicevanja na Boga v državnih ustavah.