Novela zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki je v veljavi od 3. junija letos, določa, da se posmrtni ostanki še nepokopanih žrtev iz prikritih vojnih grobišč pietetno in trajno pokopljejo na pokopališču Žale v Ljubljani. Mestna občina Ljubljana (Mol) je septembra na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti te novele z zahtevo za zadržanje izvajanja. Menijo namreč, da je izpodbijana ureditev, ki med drugim določa prenos in pokop žrtev iz prikritih vojnih grobišč na Žalah, v neskladju z več členi ustave in mednarodnimi akti. 

Problem presega vprašanje pristojnosti občine

Varuh človekovih pravic je v ponedeljek, 26. oktobra, ustavnemu sodišču posredoval neodvisno intervencijo v postopku, v kateri opozarja, da vprašanja dokončnega pokopa žrtev vojnega in povojnega nasilja ni mogoče obravnavati zgolj kot spora o pristojnostih med državo in občino. 

Varuh po poročanju STA poudarja, da z intervencijo ne izraža podpore nobeni od strani v postopku, prav tako ustavnemu sodišču ne predlaga konkretne odločitve. Mnenje je ustavnemu sodišču poslalo za primer, da bi to presodilo, da je župan upravičeni predlagatelj zahteve za oceno ustavnosti in da so izpolnjeni procesni pogoji za njeno vsebinsko obravnavo. Kot poudarja, so v središču obravnavane zadeve ljudje, katerih usoda, identiteta ali kraj pokopa po več kot osemdesetih letih še vedno niso dokončno razjasnjeni, in njihovi svojci, ki čakajo na odgovore o usodi svojih bližnjih. 

Bodo svojci sploh dočakali dokončen pokop?

Številni svojci na razjasnitev usode svojih bližnjih čakajo že več kot osemdeset let. "Zaradi njihove starosti lahko nadaljnje odlašanje pomeni, da dokončnega pokopa ne bodo dočakali. Takšnih posledic ni mogoče odpraviti niti s poznejšo ugodno sodno odločitvijo," so med drugim zapisali. Varuh zato meni, da mora ustavno sodišče pri morebitnem odločanju o začasnem zadržanju izpodbijanih določb upoštevati tudi posledice nadaljnjih zastojev za svojce. 

Hkrati mora pretehtati morebitne težko popravljive posledice izvrševanja zakona, zlasti če bi to povzročilo nepovratne posege v občinski prostor ali zahtevalo ponovno premeščanje posmrtnih ostankov. Kot tudi poudarja, ima lahko skupni kraj pokopa žrtev iz prikritih grobišč poseben nacionalni pomen, ki presega običajno izvajanje lokalne pokopališke dejavnosti.