Novela zakona, ki so jo pripravili v koaliciji SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu, za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja ponovno razglaša 17. maj. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času takratne vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba spominski dan ukinjen.

Pokop posmrtnih ostankov na Žalah

Po noveli bodo posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani, pri čemer bi imelo to območje pokopališča status kulturnega spomenika državnega pomena. Prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev na pokopališče Žale se bo izvedlo najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi podzakonskega predpisa. Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.

Župan Janković želi preprečiti pokop na Žalah

Medtem ko so poslanci razpravljali o zakonu o pokopu, je ljubljanski župan Zoran Janković na novinarski konferenci dejal: "Absolutno sem proti." Napovedal je, da bo ob sprejetju zakona s pravnimi službami preučil možnosti preprečitve pokopa. Meni, da si žrtve zaslužijo pokop, vendar ne na Žalah, češ da tam ni dovolj prostora. Dodal je tudi nekaj besed o "mestu heroju". 

Ugotavljanje kazenske odgovornosti ob odkritju grobišč

Kot je v pogovoru za tednik Družina povedal poslanec Janez Cigler Kralj, zakon izrecno določa, da morajo Policija, državno tožilstvo oziroma preiskovalni sodnik ob odkritju posmrtnih ostankov v vojnem grobišču ravnati po zakonu, ki ureja kazenski postopek. "To pomeni, da se bo ugotavljala kazenska odgovornost, česar veljavni Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev ne omogoča, saj množične in sistematične vojne zločine izvzema iz sistema kazenskega prava."

Genetske analize in trajna hramba vzorcev

Izpostavil je tudi, da novela zakona določa tudi dolžnost odvzema bioloških vzorcev za genetske analize identifikacije žrtev v primeru odkritja prikritega vojnega grobišča in ob izkopu posmrtnih ostankov. Predvidena je trajna hramba vzorcev, kar omogoča njihovo ponovno uporabo v prihodnosti, če se pojavijo nove znanstvene metode ali izboljšane analitične možnosti.

Cigler Kralj: Pokop na Žalah kot simbolno dejanje

"Svojci žrtev in civilna družba so večkrat izrazili željo, da bi bilo pokopno mesto v Ljubljani, glavnem mestu vseh Slovencev. Pokop na Žalah bi pomenil simbolno, moralno in etično dejanje, ki potrjuje naše zavedanje in spoštovanje do vseh, ki so bili po vojni umorjeni. Na ljubljanskem pokopališču so pokopani tudi nemški in italijanski vojaki in prav je, da je to tudi mesto pokopa in spomina za žrtve komunizma," je dejal Cigler Kralj. 

Spremembe vladne komisije za prikrita grobišča

Novela zakona spreminja sestavo komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, po kateri bo strokovnjaka kriminalistične nadomestil strokovnjak muzealske stroke kot skrbnik depojev predmetov iz prikritih vojnih grobišč.

Podpora novele in pomisleki Resnice

Novelo so poleg predlagateljev podprli poslanci Resnice in oba poslanca narodnih skupnosti. Poslanec in prvak Resnice Zoran Stevanović je v obrazložitvi glasu povedal, da absolutno podpirajo novelo zakona, pa tudi pokop posmrtnih ostankov žrtev na največjem pokopališču v Sloveniji.

"Mislimo, da ni treba še bolj deliti narod, vršiti še večje ideološke razprtije z določanjem novih datumov in novih praznikov, ker bi ljudje radi enkrat na to pozabili," je dejal. Zakon bodo po njegovih besedah soglasno podprli izključno, ker cenijo dostojen pokop vseh žrtev bistveno bolj kot vse ostalo. "Sicer, če nam ne bi bil zaklenjen amandma na člen, ki govori o prazniku, bi ta člen zagotovo črtali," je dodal.

Pomembnost soočenja s polpreteklo zgodovino in odpuščanja

Medtem pa Cigler Kralj poudarja: "Nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja pomeni zavedanje, da se moramo Slovenci soočiti s svojo polpreteklo zgodovino. Vse evropske države, ki so doživele podobne vojne in povojne zločine zoper človečnost, so svojo civilizacijsko dolžnost opravile in obsodile zločine komunističnega režima. V Sloveniji do sedaj tega še nismo zmogli. Iskreno si želim, da si podamo roke in prenehamo z medsebojnimi obtoževanji, izključevanji in instrumentaliziranjem zgodovine. Spoštujmo drugače misleče. Odpustimo drug drugemu. Sprava med živimi je najtežja, pa vendar je mogoča, če si zanjo vsi prizadevamo."