Pobudniki izpodbijajo novelo zakona, ki spreminja ureditev organov vodenja, upravljanja in nadzora RTV Slovenija, češ da je bila novela »sprejeta z očitno in flagrantno zlorabo nujnega zakonodajnega postopka in zato v nasprotju z 89. členom Ustave«, obenem naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za ustavno dopustno skrajšanje vakacijskega roka, zaradi česar naj bi bila novela sprejeta in uveljavljena tudi v nasprotju s 154. členom Ustave.

Kršenje načela pravne države

Izpodbijane določbe naj bi tudi kršile načela pravne države iz 2. člena Ustave, zlasti načelo pravne varnosti oziroma zaupanja v pravo ter načelo jasnosti in pomenske določljivosti predpisov. Namesto demokratičnega modela imenovanja članov Sveta, ki naj bi prevladoval v večini evropskih držav, naj bi izpodbijani zakon uvajal korporativistični model upravljanja, obenem naj zakonodajalec ne bi utemeljil, zakaj so bile izbrane določene interesne skupine, ki imajo pristojnost imenovanja članov Sveta.

Dejansko nepopravljive posledice

Pobudniki predlagajo tudi, naj US začasno zadrži izvrševanje novele zakona, ker naj s tem ne bi nastale škodljive posledice, saj bi se še naprej uporabljala dosedanja ureditev po Zakonu o RTV Slovenija, katere ustavnost je po njihovem mnenju nesporna. Po drugi strani pa bi z izvrševanjem novele za vse pobudnike, vključno z RTV Slovenija, nastale »ne le težko popravljive, temveč dejansko nepopravljive posledice«.

Tehtanje Ustavnega sodišča

Kot so zapisali ustavni sodniki, sme US do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice: »Ko US odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje protiustavnega predpisa, in škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe ne bi izvrševale, pa bi se izkazalo, da niso v neskladju z Ustavo.«

Ustavno sodišče je pritrdilo pobudnikom dr. Petru Gregorčiču in ostalim. FOTO: Bogomir Štefanič

US je »tehtalo med možnostjo nastanka težko popravljivih škodljivih posledic v primeru izvrševanja prehodne in nove ureditve organov vodenja, upravljanja in nadzora RTVS, če bi nato v postopku ustavnosodne presoje izpodbijanega zakona presodilo, da ta ni skladna z Ustavo, na eni strani in možnostjo nastanka težko popravljivih posledic, če bi US izvrševanje nove in prehodne ureditve začasno zadržalo, a nato v postopku ustavnosodne presoje ugotovilo, da je zakon skladen z Ustavo, na drugi«.

Le v obsegu, ki začasno preprečuje dokončno uveljavitev nove ureditve

Ustavno sodišče je ugotovilo, da bi v obeh primerih lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Pri odločanju o začasnem zadržanju je upoštevalo, da bi dokončna uveljavitev nove ureditve v primeru njene morebitne poznejše razveljavitve povzročila dodatne škodljive posledice, vključno s posledicami za novo vzpostavljene organe RTVS in položaje nanje imenovanih. Zato se je US odločilo izvrševanje novele začasno zadržati, »a le v tistem obsegu, ki začasno preprečuje dokončno uveljavitev nove ureditve, kar vsaj deloma omejuje nastanek škodljivih posledic«.

Zakaj ne zadržanje izvrševanja novele v celoti?

»Posledica začasnega zadržanja izvrševanja novele v celoti do končne odločitve US bi namreč povzročila, da bi bili začasno ustavljeni vsi postopki konstituiranja novih organov RTVS in posledično začasno odložena uveljavitev nove ureditve vodenja, upravljanja in nadzora RTVS, obenem bi bilo ustavljeno vodenje, upravljanje in nadzor RTVS skladno s prehodno ureditvijo. Začasno zadržanje izvrševanja novele v celoti bi povzročilo nastanek protiustavne pravne praznine, zato je v celoti ni mogoče začasno zadržati,« so sklenili ustavni sodniki.

Zadržanje dokončne uveljavitve nove ureditve

Začasno so torej zadržali le izvrševanje tistih prehodnih določb, ki urejajo končno konstituiranje Sveta in posledično drugih novih organov RTVS, in tako zagotovili, da je v času do končne odločitve US urejeno vodenje, poslovanje in nadzor RTVS v obsegu in pod pogoji iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 22. člena ter 26. člena novele zakona, in da lahko tečejo postopki imenovanja (novih) članov Sveta, hkrati pa so zadržali dokončno uveljavitev nove ureditve.

Ustavni sodnik dr. dr. Klemen Jaklič je podal pritrdilno ločeno mnenje. FOTO: Ivo Žajdela

Sodniki za, sodnice proti

Ustavno sodišče bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno in takoj nadaljevalo vsebinsko presojo. Po izločitvi sodnika dr. Roka Čeferina pri odločanju je za sklep glasovalo 5 ustavnih sodnikov (predsednik US dr. Matej Accetto, dr. dr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli), proti so glasovale sodnice dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar in dr. Katja Šugman Stubbs, ki so dale odklonilna ločena mnenja. Sodnika Jaklič in Knez sta dala pritrdilni ločeni mnenji.

Pritrdilno ločeno mnenje dr. Jakliča

Dr. Klemen Jaklič je v ločenem mnenju zapisal: »Na eni strani tehtnice imamo objektivno dejstvo predčasne izgube mandatov brez možnosti učinkovitega posamičnega pravnega varstva. Če bi bil tak poseg novega zakona pozneje spoznan za protiustavnega, bi to nesporno predstavljalo ustavnopravno škodo. Ta je – po tem, ko so enkrat na ta mesta po novem zakonu imenovani drugi – težko, če sploh popravljiva.

Težava na drugi strani tehtnice

Na drugi strani tehtnice pa je trditev, da bo z zadržanjem domnevno ustavno skladnega novega zakona nastala škoda zaradi nadaljevanja zatrjevane politizacije javne RTV na podlagi starega zakona, po katerem je večino v programski svet imenoval Državni zbor. Težava na tej strani tehtnice je v tem, da je v tej fazi življenja novega zakona nemogoče izkazati, da bo ta do večje mere kot stari zakon preprečil domnevno politizacijo javne RTV Slovenija.«

V korist zavarovanja mandatov

Dr. Klemen Jaklič je pritrdilno ločeno mnenje zaključil, da ker »je na eni strani tehtnice objektivno izkazana škoda (predčasni odvzem mandatov brez možnosti pravnega sredstva), na drugi pa odvrnitve večje škode vsaj v tej fazi življenja novega zakona (še) ni mogoče objektivno izkazati, je po ustavni doktrini edino mogoče iztehtati v korist zavarovanja mandatov, kar pomeni novi zakon začasno zadržati.«

Predsednik Programskega sveta RTV Slovenija dr. Peter Gregorčič z v. d. generalnega direktorja RTVS Andrejem Grahom Whatmoughom. FOTO: Bor Slana/STA

Izjava Petra Gregorčiča in Mateja Avblja

Pobudnik dr. Peter Gregorčič in pravnik dr. Matej Avbelj sta v izjavi za javnost ob začasnem zadržanju novele Zakona o RTVS zapisala, da bi US katere koli evropske države, ki posledic takega zakona ne bi zadržalo, dalo jasen signal vsakokratni politični oblasti, da so v tej državi dovoljene politične kadrovske čistke, s katerimi se člane vodstvenih in nadzornih struktur od oblasti neodvisnih inštitucij po vsakem prevzemu oblasti lahko zamenja s sebi lojalnimi.

»Takšno US bi normaliziralo zlorabo politične večine«

»Takšno US bi legaliziralo in celo normaliziralo zlorabo politične večine, da se samovoljno in arbitrarno po vsakem prevzemu oblasti najprej znebi nenaših sodnikov, uradnikov, drugih funkcionarjev in tudi vodstvenih kadrov javnih medijev na podoben način, kot so to storili neliberalni režimi na Madžarskem in Poljskem. To bi pravno državo, v kateri vlada pravo, spremenilo v državo s pravom, v kateri vsakokratna parlamentarna večina vlada s pravom,« sta zapisala Gregorčič in Avbelj.

Pod izjavo za javnost se je podpisal tudi pravnik prof. dr. Matej Avbelj. FOTO: Tatjana Splichal

Sklep preprečuje, da bi pravo znova postalo dekla politike

Verjameta, da je treba v pravni državi očitke posameznikom dokazati in potrditi na sodišču z upoštevanjem vseh procesnih jamstev, ki jih predvidevata naša ustava in evropska konvencija o varstvu človekovih pravic. »Z zadržanjem sporne novele je US storilo pomemben korak v tej smeri. Sklep o začasnem zadržanju se nama zdi izjemno pomemben tudi, ker preprečuje, da bi v Sloveniji pravo znova postalo dekla politike in bi se pravna država dokončno spremenila v sistem avtoritarnega legalizma.«