V treh desetletjih so koledniki s svojim veselim oznanilom od vrat do vrat nabrali več kot 6,5 milijona evrov. S tem denarjem so v Misijonskem središču Sloveniji (MSS) podprli skoraj 300 projektov slovenskih misijonarjev. »Za ta čudovit sad dobrodelnosti se želimo zahvaliti s posebnim praznovanjem za vse kolednike in animatorje,« pravi sodelavka (MSS) Mateja Novak Kukovič, ki nam je postregla še z nekaj podatki o tej plemeniti akciji, v kateri številni Slovenci na široko odprejo svoje srce. 

Koledniki iz Župnije Preska. FOTO: Tatjana Splichal

Kakšni so sadovi že tri desetletja trajajoče Trikraljevske akcije koledovanja? Kako ste zadovoljni z njimi?

Ko se oziramo nazaj, na preteklih trideset let te akcije, lahko z veseljem rečemo, da je akcija zelo uspešna. Ljudje so jo zelo dobro sprejeli. Koledovanje v sedanji obliki sega v 16. ali 17. stoletje, ko so šolarji, oblečeni v svete Tri kralje, hodili prepevat in voščit premožnejšim ljudem. Koledniki so domačim želeli obilo Božjega blagoslova in prosili za dar. S prejetimi darovi so se lahko nekaj časa preživljali. Običaj je bil razširjen in prisoten po vsej Sloveniji do 2. svetovne vojne. Bogastvo koledniških pesmi še vedno priča o živosti koledovanja na Slovenskem v prejšnjih časih, ponekod pa so se koščki tega bogastva ohranili še do danes. Koledniški običaj smo v Misijonskem središču Slovenije pred tridesetimi leti ponovno oživili in mu dodali pomen darovanja za misijone – nekoliko po zgledu Trikraljevskih akcij v nemškem svetu. V teh letih smo z zbranimi darovi podprli 282 projektov slovenskih misijonarjev v skupnem znesku 6.599.888 evrov.

Koledniki vsako leto obiščejo tudi uredništvo Družine. FOTO: Ana Rupar

Koliko župnij je na začetku sodelovalo v Trikraljevski akciji in kakšno je to število danes?

Akciji se je prvo leto pridružilo 50 župnij in večina teh župnij koledovanje ohranja vsa ta leta. Otroci, ki so koledovali pred 30 leti, so zdaj že starši in zdaj koledujejo njihovi otroci. Čudovito je spremljati, kako koledovanje postaja del nas in naše tradicije. Akciji se je vsako leto pridružilo nekaj novih župnij, trenutno tako koleduje skoraj 400 slovenskih župnij. Točne informacije o tem, koliko otrok je vključenih v akcijo, nimamo. Na podlagi poslanih gradiv pa predvidevamo, da pri akciji vsako leto sodeluje okrog 6000 otrok.

Koledniki iz Župnije Št. Peter - Otočec. FOTO: Helena Murgelj

Dejali ste, da ste v tem obdobju s temi sredstvi uspeli podpreti 282 projektov slovenskih misijonarjev. Katere projekte ste v največji meri podprli?

Vsako leto smo izbrali projekte, za katere so misijonarji ugotovili, da so najbolj potrebni, predvsem pa, da so bili namenjeni izboljšanju življenja otrok. Seveda je bilo glede na državo največ projektov podprtih tam, kjer je bilo veliko slovenskih misijonarjev. Med celinami najbolj izstopa Afrika, med državami pa Madagaskar, Slonokoščena obala in Zambija. Na Madagaskarju smo jih podprli največ, in sicer 60.

Od skupno 282 podprtih projektov jih je bilo največ namenjenih gradnji različnih šol (36) ali gradnji dodatnih učilnic in šolskih prostorov (22). Trideset projektov je bilo namenjenih opremljanju učilnic, zgradili pa smo tudi 16 vrtcev, 26 pastoralnih, mladinskih ali župnijskih centrov in devet internatov. Pomagali smo tudi pri nakupu šolskih pripomočkov in hrane, pomagali otrokom v sirotišnicah, podprli različne socialne programe za otroke in zgradili devet dispanzerjev ter štiri zavetišča za otroke in starše. Še bi lahko naštevali, lahko pa rečemo, da so misijonarji s temi projekti resnično omogočili otrokom in mladostnikom boljše življenje in predvsem odskočno desko za naprej.

Kako ob vsem tem gledate na pripravljenost Slovencev, da so pripravljeni darovati za potrebe v misijonih?

Res smo hvaležni, da so Slovenci tako naklonjeni misijonom in misijonarjem. Kako tudi ne bi bili, saj misijonarji opravljajo čudovito delo in ljudje res lahko vidijo, da so njihovi darovi pametno porabljeni. Misijonarji nam ob svojih obiskih pogosto rečejo, da živo občutijo misijonsko zavest Slovencev. Zbrane darove pa pretvorijo v konkretno materialno pomoč v misijonih. Slovenci radi darujemo, ko vidimo bližnjega v stiski. To se je pokazalo v zadnjih letih ob številnih priložnostih, tudi ob naravnih nesrečah. Ob tem pa imajo misijoni tudi svoje posebno mesto v srcih ljudi.

Trenutno je po svetu 38 slovenskih misijonarjev v 26 različnih državah.

Odločili ste se, da tokrat ne bo običajnih srečanj kolednikov po škofijah, ampak bo eno skupno v Ljubljani. Kakšen bo program na Prešernovem trgu, kako bo potekala maša v stolnici?

Tako je, odločili smo se, da bomo letošnjo 30-letnico praznovali malce drugače in bomo srečanje kolednikov imeli na Prešernovem trgu. S programom bomo začeli ob 9.30. V programu se bodo z narečnimi kolednicami predstavile koledniške skupine, po ena iz vsake škofije, z nami bo misijonarka s. Andreja Godnič ter različni pričevalci, ki živijo in dihajo s Trikraljevsko akcijo.

Program vseslovenskega druženja kolednikov v Ljubljani, ki bo v soboto, 4. januarja. Prijave so možne do 24. decembra. 

Za glasbene premore pa bodo poskrbeli otroški zborček iz Moravč in bogoslovci z Madagaskarja, ki bodo zapeli malgaške pesmi. Po končanem programu na Tromostovju se bodo koledniške skupine lahko sprehodile po Ljubljani in si po okoliških cerkvah ogledale jaslice, obenem pa bodo povabljene, da se vmes ustavijo in koledujejo pred zbranimi ljudmi. Opoldne se bomo zbrali v stolnici, kjer bo sveto mašo vodil nadškof Stanislav Zore. S petjem bo sodeloval zbor iz Šentvida nad Ljubljano. Po sveti maši pa bo zbrane kolednike nagovoril še misijonar Tone Kerin. Na koncu bo, seveda, tako kot po vsakem zaključku koledovanja, kolednike čakala topla malica in čaj, tako da se bodo pred odhodom na svoje domove prijetno okrepčali.