Nigerijo so kot državo, ki resno krši verske svoboščine, ta teden uradno opredelile tudi Združene države Amerike. Kot poroča STA, je tamkajšnji predsednik Donald Trump pred dnevi Nigeriji zaradi vse pogostejših napadov na kristjane zagrozil z vojaškim posredovanjem, ameriško zunanje ministrstvo, State Department, pa je Nigerijo opredelilo kot državo posebne skrbi. To oznako dobijo tiste države, ki po oceni ameriške vlade močno kršijo verske svoboščine, zakonodaja pa določa, da mora vlada glede takšnih držav sprejeti ciljno usmerjene odzive na kršitve verskih svoboščin.

Za razmere v Nigeriji naj bi bile krive skrajne islamske skupine, kot sta Boko Haram in Islamska država v Zahodni Afriki.

Predsednik Trump je po navedbah STA Pentagonu naročil pripravo načrtov za morebitno vojaško posredovanje za zaščito kristjanov in Nigeriji zagrozil z ukinitvijo ameriške pomoči. Ta afriška država je bogata z nafto, posebej na jugu, kjer večinoma živijo kristjani.

Po ameriških podatkih je bilo v letošnjem letu v Nigeriji ubitih že prek 7.000 kristjanov, več sto naj bi jih ugrabili, mučili ali pregnali z domov. Američani za razmere ne krivijo nigerijske vlade, pač pa skrajne islamske skupine, kot sta Boko Haram in Islamska država v Zahodni Afriki. Od leta 2009 naj bi bilo v Nigeriji umorjenih od 50.000 do 100.000 kristjanov, islamisti naj bi uničili ali napadli okoli 19.000 krščanskih cerkva.

Kristjani v Nigeriji med mirnim protestom zoper nasilje v državi. FOTO: Vatican Media

Cena vere v Sudanu

Strah narašča tudi med kristjani v južnem delu Sudana, ki se po besedah tamkajšnjih cerkvenih voditeljev ne upajo več zapustiti svojih domov: »Med južnosudanskimi kristjani narašča strah, zato ostajajo v zaprtih prostorih, da bi se izognili aretaciji.« V prestolnici Kartum so namreč v letošnjem avgustu med molitvijo na pogrebu aretirali pet kristjanov iz Južnega Sudana – med njimi je bil tudi pastor Peter Perpeny, priljubljeni voditelj tamkajšnje Prezbiterijanske cerkve, poroča spletna stran persecution.org.

Po pastorjevih besedah so se želeli zgolj tiho in spoštljivo pokloniti spominu pokojnika, obred pa se je končal z aretacijo. Pristojni so za varščino zahtevali visoke zneske, ki so bili za aretirane kristjane nedostopni. V krščanskem občestvu v Kartumu je namreč veliko beguncev in migrantov iz Južnega Sudana. Aretacije so vernike močno pretresle in druženja, ki so občestvu nekoč nudila tolažbo, so zdaj nevarna. Ljudje se izogibajo bogoslužjem, molitvenim srečanjem in celo zapuščajo svoje domove, saj strah vztrajno narašča. Po besedah pastorja Perpenyja se ljudje bojijo stopiti iz hiš, saj se zavedajo, da jih lahko aretirajo kadar koli, ne zato, ker bi kaj storili, temveč zaradi tega, kar so. Cerkev je bila nekoč varen kraj, zdaj pa se celo zbiranje za molitev zdi tvegano: »Ta strah je povsem spremenil naš način življenja.«

Ker sta zakon in red na mnogih območjih v Sudanu povsem porušena, verske manjšine lažje postanejo tarča napadov.

Sudan je od aprila 2023, ko so izbruhnili spopadi med sudanskimi oboroženimi silami in silami za hitro podporo, ujet v nasilnem notranjem sporu. Po besedah cerkvenih voditeljev sta zakon in red na mnogih območjih povsem porušena. Verske manjšine tako lažje postanejo tarča napadov. Ker je Sudan na seznamu držav, kjer so kristjani najbolj preganjani, na petem mestu, so tamkajšnja krščanska občestva zaskrbljena za svojo varnost.

Verniki sovražnosti niso deležni le od oblasti, pač pa tudi od islamskih skrajnežev, ki na družbenih omrežjih pozivajo k aretaciji južnosudanskih kristjanov. V Sudanu je danes odločitev za javno obhajanje bogoslužij postala tvegana, kljub temu pa se verniki zbirajo za zaprtimi vrati in vztrajajo v molitvi.

Sudan je od aprila 2023 ujet v nasilnem notranjem sporu, ki je povzročil številne smrtne žrtve. FOTO: Vatican Media

Politične žrtve v Tanzaniji

Iz Tanzanije pa so minuli teden prihajale zaskrbljujoče vesti o več sto smrtnih žrtvah na protestih, ki so izbruhnili po splošnih volitvah. Po navedbah tamkajšnje opozicije, je poročala STA, je življenje izgubilo prek 700 ljudi. Vlada je te številke zanikala, prav tako tudi kakršno koli prekomerno uporabo sile.

Protestniki v Tanzaniji opozarjajo na vse večje zatiranje drugače mislečih.

Protestniki so se odzvali na izid parlamentarnih in predsedniških volitev, saj sta bila iz volilne tekme izključena dva največja izzivalca predsednice države Samie Suluhuje Hassane. Protestniki so opozarjali na vse večje zatiranje drugače mislečih, na kar je policija odgovorila s solzivcem in strelnim orožjem. Po navedbah tanzanijskega zunanjega ministra »podatkov o morebitnih žrtvah nimajo«, do informacij pa se je težko dokopati, ker so protesti privedli do izklopa interneta in policijske ure.