V alžirski prestolnici Alžir je po štirih letih obnovitvenih del katoliška cerkev Naša Gospa Afrike minuli teden ponovno odprla svoja vrata. Kot je na slovesnosti povedal alžirski nadškof Ghaleb Bader, je cerkev simbol sodelovanja in srečevanja. Cerkev iz 19. stoletja, kjer nad glavnim oltarjem stoji kip črne Marije, je pomemben simbol krščanske skupnosti v alžirski prestolnici in je vedno bila kraj srečevanja in pogovorov med verniki različnih religij. V apsidi bazilike je tudi zapisano: Naša Gospa Afrike, prosi za kristjane in muslimane. Prošnja je poleg francoščine zapisana še v arabščini in jeziku cabilo.

Kot poročajo pri vatikanskem radiu, sta se slovesnosti ob ponovnem odprtju bazilike poleg alžirskega nadškofa Baderja udeležila tudi alžirski premier Abdelaziz Belkhadem in alžirski minister za verske zadeve. Premier je zatrdil, da bazilka prispeva h krepitvi dialoga med religijami in različnimi kulturami, ter dodal, da Alžirija ne omejuje verske prakse in ne razlikuje med muslimani in kristjani. Podobno je povedal tudi minister za verske zadeve, rekoč da imajo po zakonu vsi državljani Alžirije pravico do prakticiranja religije.

Obnova bazilike je stala okrog pet milijonov evrov, zagotovili pa so jih Evropska zveza, alžirska država in mesto Marsiglia v Franciji, kjer se nahaja sestrska cerkev Naše Gospe iz Gardeja. Obnova bazilike Naše Gospe Afrike, ki je bila močno poškodovana v potresu leta 2003, je pomenila novo znamenje mirnega in ustvarjalnega sobivanja med dvema skupnostima, krščansko in muslimansko, kar je še posebej pomembno za širšo alžirško družbo, kjer občasno pridejo na površje primeri diskriminacije. Sicer pa v baziliko Naše Gospe Afrike prihajajo tudi številni muslimani, nekateri tam molijo, drugi pa preprosto obiščejo svetišče. Čaščenje črne Marije je namreč močno prisotno tudi med muslimanskimi verniki, kar je prišlo v ospredje predvsem po neodvisnosti države in s političnim razvojem, ki je naklonjen družbeni strpnosti.

Pobožnost do Marije se je v Alžiriji začela širiti in utrjevati zahvaljujoč prizadevanjem dveh laičnih misijonark, ki sta v Alžirijo prišli leta 1846. Ker nista našli nobene cerkve, sta najprej postavili majhen Marijin kip na oljko, nato pa v majhno kapelo. S širjenjem katoliške skupnosti je rasla tudi pobožnost do Marije, in tako so zgradili večjo kapelo z bronastim Marijinim kipom, ki je dobil imel Naša Gospa Afrike. 12. februarja 1855 pa so začeli graditi večjo, sedanjo cerkev, ki je bila posvečena 2. julija 1872. Alžirija šteje čez trideset milijonov oseb, katoliška skupnost pa ima le nekaj tisoč vernikov. V Alžiriji je državna religija islam, vendar pa je po ustavi zagotovljena svoboda vesti in prepričanja. Sicer pa je bil februarja 2006 izdan predpis, ki določa pogoje in pravila glede bogočastja za nemuslimane. Nekateri kritiki pa trdijo, da se ustava lahko izrabi tudi za diskriminatorne cilje.